Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (4.513-4.537)


  1.      nagôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost nagega: sramovati se nagote / nagota telesa / ekspr. nagota zemlje // ekspr. kar je nago, golo: zagrniti nagoto 2. knjiž. neprikritost, očitnost: v tem dogodku se kaže nagota njihove nezavednosti ● ekspr. videl je družbo v vsej njeni nagoti kot v resnici je ♪
  2.      nagrájati  -am nedov. (á) knjiž. nagrajevati: nagrajati umetnike, znanstvenike; bogato, velikodušno nagrajati / nagrajati s ploskanjem ♪
  3.      nagrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od nagrajevati: nagrajevanje znanstvenikov / kriteriji za nagrajevanje umetniških del / nagrajevanje po delu, učinku ♪
  4.      nahraníti  in nahrániti -im dov. (ȋ á ā) redko privarčevati, prihraniti: v treh letih je kar precej nahranil; nahraniti si potrebno vsoto denarja ♪
  5.      nahraníti  in nahrániti -im, in nahrániti -im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem napraviti koga sitega: mati je nahranila otroka; nahraniti lačnega; nahraniti se s kruhom, mlekom; pren., ekspr. nahraniti koga z obljubami ∙ knjiž., redko skrbeti mora za več ljudi, kakor jih morejo nahraniti njegove stare roke jih more preživljati, vzdrževati ♪
  6.      naj  členek I. s povednim naklonom 1. 3. os. za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot kletvica vrag naj ga vzame b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me c) nav. ekspr., v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš 2. 1. os. za izražanje a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen II. s pogojnim naklonom za izražanje a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice ● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.: knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj ♪
  7.      nájdba  -e ž (ȃ) 1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: datirati, proučevati najdbo; dragocena, zanimiva najdba / antična, neolitska najdba / arheološka najdba ♦ arheol. depojska najdba 2. glagolnik od najti: prijaviti, sporočiti najdbo; najdba bronaste sekire; najdba zaklada / star. najdba kraške jame odkritje ♪
  8.      najdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od najdevati: neutrudno iskanje in najdevanje nove likovne govorice ♪
  9.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  10.      najédkati  -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem načeti, poškodovati: v vodi raztopljene snovi so najedkale kovinske dele / najedkati kliše izjedkati ♪
  11.      najémščina  -e ž (ẹ̑) star. najemnina: redno plačevati najemščino / od gostilne dobiva visoko najemščino / imeti prostor v najemščini v najemu ♪
  12.      nakáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. ekspr. razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nakačil / nakačiti koga proti komu nahujskati, naščuvati 2. nar. zelo nabrusiti, naostriti: nakačiti britev ♪
  13.      nakániti  -im, tudi nakaníti in nakániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) 1. star. skleniti, odločiti se: nakanil je odpotovati; nakanili so, da še enkrat vse preiščejo; elipt. uspelo mu je izvršiti, kar je nakanil // nameniti, določiti: mirno je sprejemal vse, kar mu je nakanila usoda 2. zastar. zagosti: bo že videl, kakšno mu nakanim / nakaniti komu težave ♪
  14.      nakápati 2 -am in -ljem nedov. (ȃ) 1. redko nakopavati: s tem si nakapa njihovo nejevoljo 2. nar. vzhodno nalagati, nakladati: nakapati gnoj na voz ♪
  15.      nakázati  tudi nakazáti -kážem dov. (á á á) 1. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš žiro račun 2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom 3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami ♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta 4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge nakázan -a -o: v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja ♪
  16.      nakáznica  -e ž (ȃ) 1. obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki: izpolniti, kupiti nakaznico; sporočilo naslovniku na hrbtni strani nakaznice / denarna nakaznica / izplačati (denarno) nakaznico; poslati denar po nakaznici ♦ ptt brzojavna, poštna nakaznica 2. navadno s prilastkom, zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino kakega blaga: razdeljevati nakaznice; blago se je dobilo samo na nakaznice / krušne, živilske nakaznice ♪
  17.      nakazovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakazovati: nakazovanje pokojnin / luč za nakazovanje smeri / to je le nakazovanje problemov, ne pa njihovo reševanje ♪
  18.      naklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. podarjati, poklanjati: naklanjati bogata darila / gospe mu naklanjajo prijazne nasmeške / naklanja jim veliko ljubezen, pozornost izkazuje, posveča // preskrbovati, omogočati: zaslužek naklanjajo rajši tujcem kot domačinom 2. star. nagibati, siliti: ljubezen do otrok ga naklanja k takim dejanjem / k ljubezni do svojcev človeka naklanja narava naklánjati se star. sklanjati se, nagibati se: za njegovim hrbtom se je naklanjal k njej / drevesa se naklanjajo nizko nad pot // bližati se čemu, končevati se: dan se že naklanja k večeru ♪
  19.      naklépati  -am nedov. (ẹ̑) knjiž. snovati, pripravljati, navadno kaj slabega: naklepati izdajo, umor; ugibali so, kaj naklepa sovražnik; nekaj hudega naklepajo proti njim / le kaj naklepajo z ujetnikom mislijo, nameravajo storiti // redko misliti, premišljevati: naklepal je, kaj naj stori ♪
  20.      naklónjenost  -i ž (ọ́) 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti ♪
  21.      nakódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati kodre: nakodrati lase / trajno nakodrati; pren., ekspr. veter je nakodral gladino morja; nakodrati ustnice v nasmeh nakódran -a -o: nakodrani lasje; rastlina z nakodranimi listi podobnimi kodrom; nakodrano morje ♪
  22.      nakŕhati  -am dov. (ŕ r̄) s krhanjem načeti, poškodovati: mraz in veter sta nakrhala kamnite gmote; topovske krogle so zelo nakrhale zidove // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: vojna je nakrhala veliko ljudi; njuno sožitje se je nakrhalo nakŕhan -a -o: njegov ponos je zelo nakrhan; nakrhana disciplina ♪
  23.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. (ȋ ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil ♪
  24.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
  25.      nakuríti  in nakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. ekspr. nahujskati, naščuvati: nakurila ga je proti sosedu; druge je nakuril nanj // zelo razjeziti, razdražiti: kdo vas je tako nakuril 2. redko zagosti: pazi, da ti kakšne ne nakuri 3. star. natepsti, pretepsti: nakuril ga je z bičem; molči, da te še enkrat ne nakurim nakúrjen -a -o: kaj si tako nakurjen; danes je zelo nakurjen proti njej ♪

   4.388 4.413 4.438 4.463 4.488 4.513 4.538 4.563 4.588 4.613  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA