Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (3.613-3.637)


  1.      kalibrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. z valjanjem, vlečenjem dajati izdelku natančno obliko, mero: kalibrirati kovinske palice / kalibrirati papir 2. strojn. preverjati ustreznost mer kakega predmeta s kalibrom: kalibrirati navoje 3. teh. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah; umerjati: v laboratoriju sami kalibrirajo termometre kalibríran -a -o: kalibrirana steklenica ♦ strojn. kalibrirana veriga veriga, ki ima enake člene ♪
  2.      kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪
  3.      kalkulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške ♪
  4.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  5.      kalúp  -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪
  6.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  7.      kamnína  in kamenína -e ž (ȋ) trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina ♪
  8.      kámor  vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
  9.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
  10.      kampírati  -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. (ȋ) pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo ♪
  11.      kamuflírati  -am nedov. in dov. (ȋ) voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost kamuflíran -a -o: kamuflirana ladja ♪
  12.      kanálščina  -e ž (ȃ) pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino ♪
  13.      kánclerstvo  -a s (á) v nekaterih državah naslov, dejavnost kanclerjev: potegovati se za kanclerstvo / zadnja leta njegovega kanclerstva // urad kanclerja: straža pred vrati kanclerstva / sekretar kanclerstva ♪
  14.      kandidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake ♪
  15.      kanibálstvo  tudi kánibalstvo -a s (ȃ; ȃ) kanibalizem: raziskovati vzroke kanibalstva ♪
  16.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  17.      kanonikát  -a m (ȃ) naslov in službeno mesto kanonika: dobiti, potegovati se za kanonikat ♦ rel. beneficij, dodeljen kanoniku ♪
  18.      kaolín  -a m (ȋ) petr. glina najboljše vrste, ki se uporablja za izdelavo porcelana: pridobivati kaolin / separacija kaolina ♪
  19.      káp 2 -í ž (ȃ) redko kap m: popraviti kap / stala je pod kapjo in čakala, da bo nehalo deževati ♪
  20.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu ♪
  21.      kapéla  -e ž (ẹ̑) 1. rel. v steno poglobljen ali prizidan prostor z oltarjem v stranskem delu cerkve: maševati v kapeli; ljudje so stali tudi v kapelah // manjša stavba s sveto podobo, kipom, namenjena navadno za bogoslužje: ob cesti stoji kapela / krstna kapela krstilnica / pokopališka kapela 2. raba peša manjši orkester, godba: kapela je zaigrala koračnico / vojaška kapela ♪
  22.      kapétan  -a m (ẹ̑) 1. čin v kopenski vojski ali v letalstvu, za stopnjo višji od poročnika, ali nosilec tega čina: četi poveljuje kapetan / napredovati v kapetana ♦ voj. kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina; kapetan korvete; kapetan bojne ladje čin, za stopnjo višji od kapetana fregate, ali nosilec tega čina; kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina 2. šport. vodja tekmovalnega moštva: kapetan reprezentance / zvezni kapetan ♪
  23.      kapilárnost  -i ž (ȃ) fiz. pojav, pri katerem se tekočina v kapilari dvigne ali zniža glede na zunanjo gladino: proučevati kapilarnost / sila kapilarnosti ♪
  24.      kaplanovánje  -a s (ȃ) glagolnik od kaplanovati: dolgoletno kaplanovanje ♪
  25.      kapljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje 2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale 3. preh., redko povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko ● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar ♪

   3.488 3.513 3.538 3.563 3.588 3.613 3.638 3.663 3.688 3.713  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA