Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (3.438-3.462)


  1.      izrezljávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izrezljavati: izrezljavanje lutk, žlic ♪
  2.      izrezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izrezovati: izrezovanje bule; izrezovanje semen iz paprike / izrezovanje slik iz revij / modelček za izrezovanje krofov ♪
  3.      izrísati  -ríšem dov. (ȋ) 1. končno, v podrobnostih izoblikovati risbo: izrisati načrt; vse podobe je skiciral, precej jih je tudi izrisal; pren. pokrajino je pisatelj izrisal z izredno fantazijo; igralec je jasno izrisal značaj glavnega junaka 2. redko prerisati: model avtomobila je izrisal iz revije izrísati se prikazati se v obrisih: obronki gora so se izrisali na nebu izrísan -a -o: načrti so skrbno izrisani; človeške usode so zelo plastično izrisane; prim. zrisati ♪
  4.      izríti  -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ) 1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo 2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu 3. redko izpuliti, izruvati: izriti plevel s korenino izríti se tudi zríti se ekspr., redko s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize izrít tudi zrít -a -o: izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; prim. zriti ♪
  5.      izrívanje  -a s (í) glagolnik od izrivati: izrivanje zemlje iz rova / izrivanje domačega jezika iz šol; boj za izrivanje kapitalističnih elementov iz naše družbe ♪
  6.      izročílo  -a s (í) kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture: ohranjati izročilo; raziskovati igralska izročila starih narodov; kulturno izročilo naroda / ekspr. slava je bila v njihovem družinskem izročilu vsakdanja stvar; ljudsko izročilo navade, običaji, verovanja, ki se z ustnim sporočanjem širijo in ohranjujejo iz roda v rod; ustno izročilo / gojiti revolucionarno izročilo // ohranjanje česa iz preteklosti, zlasti na področju duhovne kulture: v slikarstvu smo si morali ustvariti lastno izročilo / zapisi iz tiste dobe kažejo na strnjenost pisnega izročila / po izročilu je bil tam nekoč grad; ljudske pesmi so se širile predvsem po ustnem izročilu ♪
  7.      izrojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izrojevati: izrojevanje krompirja / izrojevanje buržoazije; izrojevanje človeške narave ♪
  8.      izrúti  -rújem dov. (ú) knjiž. 1. s silo spraviti iz česa, navadno iz zemlje; izruvati: vihar je izrul veliko drevja; izruti s korenino; pren. izruti ljubezen iz srca 2. izpuliti, izdreti: izruti las, zob / izruti trn iz pete izrút -a -o: izruto drevje ♪
  9.      izsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki 2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove 3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo // redko izklesati: izsekati kip iz marmorja ◊ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati izsékan -a -o: izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja ♪
  10.      izsekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izsekavati: izsekavanje dreves / izsekavanje ledu / izsekavanje proge, steze ♪
  11.      izsekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsekovati: izsekovanje gozdov ♪
  12.      izséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na izseljence: izseljenski časopis; izseljensko društvo / roman prikazuje izseljensko življenje / obravnavati izseljenska vprašanja / Slovenska izseljenska matica ♪
  13.      izseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izseljevati: omejiti izseljevanje; množično izseljevanje; izseljevanje v Ameriko, tujino / prisilno, sezonsko izseljevanje ♪
  14.      izsesávanje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od izsesavati: izsesavanje vode, zraka; izsesavanje strupa iz rane / izsesavanje delavcev ♪
  15.      izsévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izsevati: izsevanje elektronov ♪
  16.      izsiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsiljevati: kaznovati koga zaradi izsiljevanja; denarno izsiljevanje; izsiljevanje priznanja; ekspr. to je navadno izsiljevanje / publ. politika izsiljevanja / izsiljevanje prednosti je bilo vzrok nesreče ♪
  17.      izsledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsledovati: izsledovanje divjadi / izsledovanje skrivačev / logično izsledovanje / izsledovanje resnice ♪
  18.      izstopíti  in izstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu 3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati 4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik komandanta bil je boljši kot drugi ∙ ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi 5. redko prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila ◊ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon izstopívši zastar.: izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki ♪
  19.      izstreljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov; naprava za izstreljevanje ♪
  20.      izstrúgati  -am dov. (ȗ) s struganjem narediti, izoblikovati: izstrugati kroglo / ledenik izstruga pot izstrúgan -a -o: izstrugana figura ♪
  21.      izstrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline izstrúžen -a -o: čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje ♪
  22.      izsuševánje  -a s (ȃ) glagolnik od izsuševati: izsuševanje barja, močvirja; izsuševanje in namakanje zemljišč ♪
  23.      izsúti  -sújem dov., izsúl in izsùl (ú ȗ) 1. s sipanjem spraviti iz česa: izsuti moko iz vreče, pesek iz zaboja / izsuti kovance na mizo / storži so že izsuli svoja semena; ekspr. oblaki so izsuli vso točo // s sipanjem napraviti, da v čem ni več določene vsebine: izsuti vrečo, zaboj 2. ekspr. brez obotavljanja, premišljanja reči, povedati: izsul je dolgo vrsto številk; izsul je take zabavljice nanj, da so vsi osupnili izsúti se sipajoč se priti iz česa: moka, pšenica se je izsula iz vreče izsút -a -o: izsuta vreča; izsuto zrnje ♪
  24.      izštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri: izšteli so prav mene 2. šport. s štetjem do deset določiti čas, ko na tleh ležeči boksar sme nadaljevati igro: sodnik ga je izštel ♪
  25.      izštévanka  -e ž (ẹ́) etn., pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre določijo udeležencem vloge v igri: otroci poznajo veliko izštevank ♪

   3.313 3.338 3.363 3.388 3.413 3.438 3.463 3.488 3.513 3.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA