Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vati (2.613-2.637)
- demodulírati -am nedov. in dov. (ȋ) elektr. ločevati nihanje z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja ♪
- demolírati -am dov. in nedov. (ȋ) nasilno zelo poškodovati; razbiti, razdejati: demonstranti so demolirali poslopje; demolirati avto, spomenik demolíran -a -o: obnovili so v vojni demolirano telovadnico ♪
- demonstrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. množično izražati razpoloženje, navadno v znak protesta: množice so demonstrirale proti diktaturi; študentje so demonstrirali pred ambasado; demonstrirati za enakopravnost 2. preh. nazorno prikazovati pojave ali predmete: demonstrirati delovanje naprave, fizikalni poizkus; izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo; praktično demonstrirati // izražati, prikazovati kaj sploh: demonstrirati silo; ni se strinjal in to se je demonstriralo v njegovem vedenju; publ. moštvi sta demonstrirali dober hokej ♪
- denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar; vložiti denar v hranilnico; denarja je zmanjkalo; služiti, zaslužiti veliko denarja; ostal je brez denarja; igrati za denar; dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati,
zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih 2. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar; lepe denarje dobiva, pa vse zapravi; kupiti za majhen denar; tega ne prodam za noben denar ● ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja
vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi ◊ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja ♪
- denunciácija -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija ♪
- denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ) sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati ♪
- deponènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor kaj deponira: zavarovati blago deponentov ♪
- deputát 2 -a m (ȃ) nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat ♪
- derivát -a m (ȃ) kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati ♪
- descendénca -e ž (ẹ̑) 1. jur. sorodstveno razmerje v ravni črti naprej: raziskovati descendenco družine 2. biol. evolucija: nauk o descendenci ♪
- desenírati -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo ♪
- desétkati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo ♪
- desétnik -a m (ẹ̑) 1. čin komandirja desetine ali nosilec tega čina: napredovati za desetnika; desetnik 17. pešpolka 2. etn., po ljudskem verovanju deseti sin, ki mora z doma po svetu; deseti brat: žalostna usoda desetnika; bil je kot desetnik brez obstanka // ekspr. brezdomec, potepuh: slikar upodablja razcapane berače, slepce in desetnike; potepuški desetnik 3. v fevdalizmu kdor prejema desetino: patent določa, da mora kmet spravljanje krompirja oznaniti svojemu desetniku ♪
- deskáti -ám [dǝs] nedov. (á ȃ) les. oblagati, pokrivati z deskami: deskati stene lovske sobe ♪
- désni -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi
strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
- desníca -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪
- desníčar -ja m (ȋ) 1. kdor pri delu uporablja predvsem desno roko: večina orodja je prirejena za desničarje 2. polit. pripadnik konservativne, nazadnjaške stranke: desničarji so poskušali razbiti delo kongresa ♪
- desníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim; desničarski voditelji; desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnost desníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika ♪
- desníčarstvo -a s (ȋ) 1. miselnost desničarjev, konservativcev: boril se je proti desničarstvu v stranki 2. uporabljanje predvsem desne roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
- desníčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki pri delu uporablja predvsem desno roko: zanimivo je opazovati gibe desničnih in levičnih ljudi ♪
- destilírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki ♪
- destimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) slabiti, jemati voljo za kaj, nespodbudno vplivati: nizki dohodki destimulirajo produktivnost dela; nekateri davki destimulirajo gospodarske organizacije ♪
- destruktíven -vna -o prid. (ȋ) razdiralen, uničevalen, razkrojevalen: vaš destruktivni anarhizem; destruktivne ideje; destruktivna kritika; destruktivne in konstruktivne sile / destruktivno delovanje vetra; destruktivna sredstva destruktívno prisl.: destruktivno delovati; te težnje destruktivno vplivajo na razvoj ♪
- detomòr -ôra m (ȍ ó) jur. umor otroka, ki ga stori njegova mati ob rojstvu ali neposredno po njem: kaznovati detomor ♪
- devêti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
2.488 2.513 2.538 2.563 2.588 2.613 2.638 2.663 2.688 2.713