Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (1.838-1.862)


  1.      utajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: utajevati napake pri delu / več let je utajeval davke ni dajal ustreznih podatkov, po katerih bi se odmerila prava višina davkov // delati, da kdo česa ne more opaziti: komaj je utajevala smehljaj ♪
  2.      uteleševáti  -újem nedov. (á ȗ) utelešati: uteleševati ideje; njegovo hrepenenje se je začelo uteleševati v poeziji / knjiž. v sebi je uteleševal več dobrih lastnosti ♪
  3.      utemeljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu temelj, osnovo: utemeljevati nauk, pravo; idejno utemeljevati kaj 2. delati, da je kaj logično upravičeno: utemeljevati svoje zahteve; filozofsko, strokovno utemeljevati trditev // navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: začela je utemeljevati svoj sklep; psihološko utemeljevati strah / nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo zahtevnejših del 3. zastar. ustanavljati: mesta, ki so jih utemeljevali Rimljani utemeljujóč -a -e: vložil je prošnjo za upokojitev, utemeljujoč jo s slabim zdravjem ♪
  4.      utesnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) tesno: omare so utesnjevale hodnik / dolino proti severu utesnjujejo strma pobočja; pot se je vedno bolj utesnjevala zoževala / utesnjevati komu bivalni prostor // delati, povzročati, da je kaj videti tesnejše: lesen strop je prostor utesnjeval 2. delati, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnjevala / nerodne kulise so igralce utesnjevale / čevlji ne smejo preveč utesnjevati nog // delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: natančni predpisi jih utesnjujejo / draginja je utesnjevala njihovo življenje 3. delati, povzročati, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: mesto ga utesnjuje; taka vzgoja je otroke utesnjevala 4. delati, povzročati, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: utesnjevati razvoj; s svojimi strogimi načeli so utesnjevali vzgojo // knjiž. zmanjševati, krčiti: utesnjevati komu pravice, svobodo 5. povzročati, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: pojma odgovornosti ne moremo utesnjevati samo na moralno odgovornost; gospodarskega razvoja ni mogoče utesnjevati v državne meje ♦ jur. utesnjevati služnosti izvrševati jih v nujno potrebnem obsegu utesnjujóč -a -e: utesnjujoč občutek; preveč utesnjujoča vzgoja; utesnjujoče okolje ♪
  5.      uteševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. tešiti: glasba utešuje / uteševati lakoto / uteševati svoje potrebe, želje ♪
  6.      utihováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. prenehavati biti slišen: glasovi v sobi so polagoma utihovali 2. prenehavati oddajati glasove, šume: pevci so začeli utihovati / glasbila so drugo za drugim utihovala 3. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar utihuje ♪
  7.      utiševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj tiho, tišje: podstavek utišuje ropot stroja ♪
  8.      utrgávati  -am nedov. (ȃ) zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: utrgavati delavcem pri plači utrgávati si pritrgovati si: na starost si je utrgaval pri vseh stvareh ∙ ekspr. utrgavati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin ♪
  9.      utrgováti  -újem nedov. (á ȗ) zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: utrgovati sodno določene zneske; utrgovati pri plači utrgováti si pritrgovati si: utrgoval si je v vseh stvareh ∙ ekspr. vse življenje si je utrgovala od ust prihranjevala kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin ♪
  10.      utrjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrjevati cestišče; utrjevati temelje, zidove / utrjevati gozdni teren s primernim rastlinjem // z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt primeren za obrambo: utrjevati gradove / utrjevati mejo z bunkerji / vojaki so utrjevali položaje 2. z določenim postopkom delati kaj bolj trdno: smučarsko progo še utrjujejo / utrjevati površino jekla / utrjevati robove platnic 3. delati, da je kaj trdno nameščeno: utrjevati podpornike z zagozdami 4. delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z redno telovadbo utrjevati mišice; utrjevati si roke / utrjevati lasišče z masažo 5. delati, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen: delo na svežem zraku ga utrjuje; utrjevati se s plavanjem // delati, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: življenje ga je utrjevalo / utrjevati svojo duševno moč; utrjevati si voljo 6. delati, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrjevati gospodarstvo; utrjevati organizacijo, stranko 7. delati, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrjevati oblast; utrjevati si svoj položaj / utrjevati ugled društva / utrjevati zdravje 8. delati, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrjevati delovno disciplino; utrjevati mir, prijateljstvo; vezi med njimi se vse bolj utrjujejo 9. delati, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: zadnji dogodki so še utrjevali njegove sume; njeno upanje se utrjuje / utrjevati svoje prepričanje / utrjevati narodno zavest // v zvezi z v delati koga v čem duševnem (bolj) trdnega: utrjevati koga v dvomu, predsodkih 10. knjiž. uveljavljati: utrjevati novo filozofijo; te ideje se le počasi utrjujejo med ljudmi / raba utrjuje tuje izraze ◊ ped. utrjevati učno snov z načrtnim ponavljanjem dosegati, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrjevati delati, da se kaj trdi, strdi; um. utrjevati površino (materiala) s posebnimi snovmi obdelovati jo tako, da postane bolj trdna, obstojna utrjeváti se voj. nameščati, razporejati se na kakem terenu, v kakem objektu in ga z (dodatnimi) gradbenimi deli urejati za obrambo: vojaki se utrjujejo na položajih ♪
  11.      utrpévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat utrpeti: težko so utrpevali tolikšne vsote / utrpevati ponižanja ♪
  12.      uvaževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. upoštevati kaj, ozirati se na kaj: pri oceni uvaževati tudi vestnost / uvaževati prepoved, razmere 2. ceniti, spoštovati: uvažujem vas, ker ste nadarjen človek uvaževáje: sestaviti gledališki spored, uvaževaje vzgojni in zabavni namen gledališča uvažujóč -a -e: uvažujoče pisanje uvaževán -a -o: uvaževana rodbina; premalo uvaževana dejstva ♪
  13.      uvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. jasno spoznavati, dojemati: uvidevati svoje napake, nove rešitve; vse bolj uvidevajo, da načrt ni uresničljiv uvidevajóč -a -e: uvidevajoč lastne napake, je postal prizanesljivejši; težko uvidevajoč človek ♪
  14.      uvrščeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. uvrščati: uvrščevati v pratike poučne članke / uvrščevati pojave, predmete v ustrezne skupine / uvrščevati telesa v trdna, tekoča in plinasta ♪
  15.      uzakonjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. določati, utemeljevati z zakonom: uzakonjevati nove obveznosti, pravice; s tem določilom so se vnaprej uzakonjevale odločbe najvišjega sodišča // z zakonom priznavati ali dovoljevati: tak položaj delavca uzakonjuje ustava / uzakonjevati oblast 2. delati, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakonjevati drugačne navade / pravopis uzakonjuje domačo pisavo te tujke ♦ jur. uzakonjevati zakonski predlog ♪
  16.      uzimováti  -újem nedov. (á ȗ) agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo: uzimovati zelenjavo ♦ čeb. uzimovati čebele ♪
  17.      užívati  -am nedov. (í) 1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila 2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela 3. jur. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče 4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo // kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi ♦ jur. uživati imuniteto imeti jo priznano 5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja 6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje 7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati // ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino // biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice ● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi uživáje: molčali so, uživaje dobro kosilo uživajóč -a -e: veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled užívan -a -o: v teh krajih je vino prepogosto uživano ♪
  18.      valováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje 2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet // ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje ● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke valujóč -a -e: valujoči lasje; valujoča gladina; valujoča trava ♪
  19.      varčeváti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati si porabiti čim manj a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici ♦ fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki; varčevati z elektriko; varčevati s prostorom ● ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden ♪
  20.      vardévati  -am nedov. (ẹ́) nar. 1. oskrbovati, skrbeti za: vardevati konje, živino / odšel je v hlev vardevat / vardevati ovce po travnikih pasti / vardevati bolnika streči, negovati / vardevati ogenj na ognjišču 2. paziti, varovati: vardevati otroka / v hiši je mrlič in sosedje ga vardevajo bedijo pri njem vardévan -a -o: lepo vardevana živina ♪
  21.      varováti  -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga ● zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj ◊ alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede ∙ varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot ♪
  22.      vasováti  -újem nedov. (á ȗ) v kmečkem okolju biti ponoči na obisku pri dekletu: vasoval je pod oknom in dobil nagelj / fantje so cele noči vasovali pri dekletih / hoditi, iti vasovat // biti na obisku pri kom sploh: rad vasuje pri sosedu; pren. danes bo spet dolgčas vasoval pri nas; misli so vasovale drugje ● nar. zahodno sosede so veliko vasovale hodile od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati pri mrliču v kmečkem okolju bedeti pri mrliču vasujóč -a -e: vasujoči fant ♪
  23.      vbrizgávati  -am nedov. (ȃ) v močnem curku spravljati kaj tekočega v kaj: vbrizgavati vodo v kotle; gorivo se vbrizgava v motor s črpalko / vbrizgavati bolniku zdravilo; vbrizgavati v mišičje, žilo; vbrizgavati si mamila ♪
  24.      včlanjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo postane član kake organizacije: včlanjevati mladino; včlanjevati v društvo včlanjeváti se postajati član kake organizacije: včlanjevati se v sindikat, zadrugo; množično se včlanjevati ♪
  25.      včlenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj postane člen, sestavni del kake celote: včlenjevati staro arhitekturo v novo / ekspr. včlenjevati posameznika v narodno skupnost // knjiž. vključevati: včlenjevati rezultate analiz v raziskavo / včlenjevati v delo nove metode; gibanje se včlenjuje v sodobne filozofske smeri ♪

   1.713 1.738 1.763 1.788 1.813 1.838 1.863 1.888 1.913 1.938  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA