Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (126-150)



  1.      izboljšávati  -am in zboljšávati -am nedov. () izboljševati: izboljšavati delovne razmere
  2.      izboljševáti  -újem tudi zboljševáti -újem nedov.) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo
  3.      izbrisávati  -am tudi zbrisávati -am nedov. () redko brisati, izbrisovati: izbrisavati pomožne črte / izbrisavati napake
  4.      izbrisováti  -újem tudi zbrisováti -újem nedov.) brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje
  5.      izbrizgávati  -am nedov. () v močnem curku spravljati kaj tekočega iz česa: izbrizgavati vodo; izbrizgavati črnilo iz nalivnega peresa
  6.      izbrskávati  -am nedov. () z brskanjem, razkopavanjem spravljati kaj iz česa: izbrskavati listje izpod snega
  7.      izčiščeváti  -újem in sčiščeváti -újem nedov.) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede
  8.      izčrpávati  -am nedov. () 1. s črpalko sesati, dobivati tekočino iz česa: izčrpavati vodo iz vodnjaka 2. jemati moč, slabiti: pretirano delo izčrpava; vročina izčrpava telo; duševno in telesno se izčrpavati / zemlja se zaradi tega še bolj izčrpava izčrpávati se publ. porabljati največji del časa, moči za kaj: organizacija se izčrpava v splošni politični propagandi; dejavnost aktivov se izčrpava v posameznih akcijah izčrpavajóč -a -e: izčrpavajoče delo
  9.      izčrpováti  -újem nedov.) izčrpavati: izčrpovati vodo iz vodnjaka / pretirano delo izčrpuje
  10.      izdelávati  -am nedov. () redko izdelovati: izdelavati žeblje / na vajah igralci izdelavajo svoje vloge / otrok dobro izdelava šolo
  11.      izdelováti  -újem nedov.) 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko; kipar izdeluje še zadnje podrobnosti; igralec vlogo še izdeluje 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila; industrijsko, serijsko izdelovati; izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte ∙ zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati // pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa; učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
  12.      izdévati  -am tudi -ljem dov. (ẹ́) redko dati, zložiti (ven): izdevala je obleko iz omare
  13.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov.) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je
  14.      izdihávati  -am nedov. () 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: počasi izdihavati; vdihavati in izdihavati 2. z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak: izdihavati toplo sapo / izdihavala je v šipo, da bi se led odtajal 3. knjiž. oddajati, širiti: ogreto močvirje izdihava soparo; rože izdihavajo opojen vonj 4. knjiž., ekspr. kazati, izražati: vsa hiša je izdihavala zapuščenost / vsaka beseda njegovega pisma izdihava ljubezen
  15.      izdihováti  -újem nedov.) 1. iztiskati zrak iz pljuč pri dihanju: izdihovati zrak; izdihovati z odprtimi usti 2. knjiž. oddajati, širiti: pomladno cvetje je izdihovalo vonj
  16.      izdišávati  -am nedov. () knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj: te rože izdišavajo močen vonj
  17.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov.) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
  18.      izginévati  -am in zginévati -am nedov. (ẹ́) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva
  19.      izgladováti  -újem dov.) knjiž. 1. izstradati, sestradati: ujetnike so izgladovali 2. izlačniti: hoja jih je izgladovala izgladován -a -o: mršavi in izgladovani konji
  20.      izglajeváti  -újem tudi zglajeváti -újem nedov.) 1. delati kaj gladko, ravno: izglajevati površino kamna; pren. izglajevati pot napredku 2. povzročati, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izglajevati nasprotja, neenakosti
  21.      izglasováti  -újem dov.) narediti kaj veljavno glede na večino glasov: izglasovati predlog, sklep, ustavo / izglasovati nezaupnico vladi / izglasovati z vsemi glasovi izglasován -a -o: izglasovan proračun, zakon
  22.      izgorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu gorenja: luč počasi izgoreva; mladost izgoreva kakor sveča; pren., ekspr. zadnje moči mu izgorevajo ∙ ekspr. izgorevati od hrepenenja izčrpavati se, slabeti 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorevati za domovino, svobodo; izgorevati v delu, skrbi za družino; prim. zgorevati
  23.      izgrajeváti  -újem nedov.) publ. 1. z gradnjo, grajenjem dajati čemu dokončno podobo, obliko: stavbo te dni izgrajujejo; pren. izgrajevati metodo dela; izgrajevati socializem // z gradnjo gospodarskih in drugih objektov dosegati višjo stopnjo razvitosti: obnavljati in izgrajevati deželo 2. povzročati pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: izgrajevati mladino; politično se izgrajevati / izgrajevati ljudi v resnične predstavnike delovnega ljudstva / izgrajevati komunistično zavest; prim. zgrajevati
  24.      izgubívati  -am tudi zgubívati -am nedov. (í) zastar. izgubljati: drevo izgubiva listje / izgubivati pri igri
  25.      izhlapévati  -am tudi shlapévati -am nedov. (ẹ́) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu izhlapeva; bencin hitro izhlapeva // ekspr. izginjati, minevati: njegova dobra volja je izhlapevala izhlapevajóč tudi shlapevajóč -a -e: izhlapevajoča tekočina

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA