Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vati (101-125)


  1.      glasováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok ♪
  2.      glavática  -e ž (ȃ) 1. zool. postrv, ki živi samo v jadranskem porečju, Salmo marmoratus: ujel je težko glavatico 2. redko glavnata solata: zgodnja glavatica ♪
  3.      gnévati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. jeziti se, razburjati se: zaradi tega se ne gnevaj ♪
  4.      godováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti, praznovati god: ne vem natančno, katerega dne goduje / danes zvečer bomo godovali ♪
  5.      gospodováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. imeti, izvajati oblast: tu je gospodoval mogočen graščak; po naših deželah so gospodovali tujci; z železno roko je gospodoval nad služabniki / gospodovati svojim čustvom obvladovati jih, imeti jih v oblasti / razum gospoduje nad srcem je v premoči, prevladuje; pren. mogočno zidovje gospoduje nad dolino 2. biti splošno razširjen: taka miselnost je gospodovala takrat med inteligenco / v tistih časih je gospodovala po teh krajih huda lakota 3. zastar. biti gospodar, gospodariti: na posestvu še vedno gospoduje oče gospodujóč -a -e: imel je gospodujoč položaj; gospodujoča vloga kapitala ♪
  6.      gostolévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. žvrgoleti, peti: škrjanec veselo gostoleva ♪
  7.      gostováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: učiteljišče gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač 3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas 4. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje ♪
  8.      grévati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. žal biti, kesati se: greva me, da nisem bolj skrbela zanj ♪
  9.      hajdukováti  -újem nedov. (á ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali ♪
  10.      hinavčeváti  -újem nedov. (á ȗ) hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati ♪
  11.      hiševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih ♪
  12.      hitévati  -am nedov. (ẹ́) redko hiteti: ljudje so hitevali po ulici ♪
  13.      hlapčeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih // ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom 2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram ♪
  14.      hodévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: ob jutrih je hodeval na lov ♪
  15.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
  16.      hrvátiti  -im nedov. (á ȃ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik ♪
  17.      hrvatízem  -zma m (ȋ) lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov ♪
  18.      hudičeváti  -újem nedov. (á ȗ) hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo ♪
  19.      hudováti se  -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
  20.      imenováti  -újem dov. (á ȗ) 1. dati, določiti ime: kako ga boš imenoval; otroka je imenoval Janez / imenoval ga je po očetu / ladjo so imenovali po njem / imenoval ga je lažnivec, lažnivca rekel mu je // redko našteti (z navedbo imena): imenovati črke abecede; imenoval mu je vse rastline, ki jih je imel na vrtu 2. reči, povedati ime koga: ni ga hotel imenovati; vse je imenoval, samo njega ne / ekspr. lahko ga kar imenuješ / pravih imen ne bom imenoval 3. izbrati, nameniti za kaj: kolektiv je imenoval novega zastopnika; imenoval ga je za svojega dediča; imenovati izvedenca za sodišče; za člana komisije se imenuje tudi on / predsednik se imenuje samo za dve leti 4. nedov., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, označenost predmeta: kritika ga imenuje največjega sodobnega misleca; še vedno ga je imenoval prijatelja; po pravici ga imenuje začetnika / smejali so se ji in jo imenovali otročjo imeli za otročjo ● ekspr. niti imenoval ga ni nihče omenil; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja imenováti se nedov. 1. imeti ime: hrib pred nami se imenuje Golovec; otrok se imenuje Tomaž / ulica se imenuje po narodnem heroju 2. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža istost, identičnost: ta ptič se imenuje vrabec; gibanje zračnih plasti se imenuje veter; komedija, ki jo imenujemo življenje imenován -a -o: noče biti imenovan; v komisijo je bil imenovan še en kandidat; publ. iz imenovanega kraja je prišlo veliko ljudi tega, tistega; novo imenovani načelnik novoimenovani / pri omejitvi, negotovosti v izjavi obdobje tako imenovane [t.i.] strateške omejitve ♦ mat. imenovano število količina, ki se izrazi z mersko enoto; sam.: imenovani je hitro vstal ♪
  21.      inovatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki ♪
  22.      intervjúvati  -am nedov. in dov. (ȗ) 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan ♪
  23.      izbegávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. izogibati se, izmikati se: on me izbegava; iskala sta se in se spet izbegavala / izbegavala je njegovim pogledom / izbegavati kritiko izbegavajóč -a -e: njen izbegavajoči pogled ♪
  24.      izbljúvati  -am in -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in -bljújem dov., izbljúval tudi izbljuvál (ú; á ú) izmetati iz želodca; izbruhati: izbljuvati jed, pijačo; pren., ekspr. izbljuval je vso svojo nezadovoljnost ♦ čeb. čebela izbljuva medičino spravi medičino iz medne golše izbljúvati se, tudi izbljuváti se izbruhati se: ko se je izbljuval, mu je odleglo ♪
  25.      izbojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: izbojevati svobodo, zmago; izbojevati si mir z orožjem / knjiž., z notranjim predmetom izbojevati boj 2. s prizadevanjem priti do česa: izbojevati pravico; izbojeval mu je vstop v višje kroge izbojeván -a -o: izbojevana enakopravnost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA