Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vat (10093)

1.      vát  tudi wátt -a [vat] m (ȃ) fiz. enota za merjenje moči ter toplotnega in energijskega toka: meriti v vatih; žarnica za šestdeset vatov [W] ♪
2.      váta  -e ž (á) rahel skupek bombažnih vlaken, ki so a) očiščena: dati si vato v uho; namočiti vato v razkužilo; kos, kosmič vate; zavojček vate; zamašek iz vate b) neočiščena: podložiti ramena plašča z vato; z vato polnjena prešita odeja / krojaška vata // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: luči mesta so bile ovite v snežno vato / skozi vato megle so prihajali neprijetni zvoki ● knjiž. zaviti koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim ◊ gastr. sladkorna vata sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; lasasti sladkor ♪
3.      vátast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vato: vataste niti / vataste blazinice / vatasti oblaki ♪
4.      vátel  -tla [ǝu̯] m (ā) nekdaj dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm: pet vatlov platna / sedem vatlov dolga vrv / meriti na vatle // merilo za to enoto: lesen vatel / krojaški vatel ● star. prostega časa ima na vatle veliko; knjiž. tega ne moremo meriti z moralnim vatlom današnjih dni merilom; knjiž. druge meri po svojem vatlu po sebi ♪
5.      vatelín  -a m (ȋ) tekst. redka, kosmatena pletenina iz bombažnih in volnenih niti za vmesno podlogo: z vatelinom podložen plašč ♪
6.      váten ¹ -tna -o prid. (á) 1. ki je iz vate: vatna figurica / zamašiti ušesa z vatnimi zamaški 2. knjiž. vatiran: vatna halja ♪
7.      váten ² -tna -o prid. (ȃ) s števnikom nanašajoč se na vat: 75-vatna žarnica / vatna sekunda vatsekunda ♪
8.      vatén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz vate: vatena obloga 2. knjiž. vatiran: vatene hlače ♪
9.      vaterpolíst  -a m (ȋ) športnik, ki goji vaterpolo: tekma vaterpolistov ♪
10.      váterpólo  -a m (á-ọ̑) vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati vaterpolo / prvenstvo v vaterpolu; neskl. pril.: vaterpolo tekma ♪
11.      váterpólski  -a -o prid. (á-ọ̑) nanašajoč se na vaterpolo: vaterpolska reprezentanca / vaterpolska tekma ♪
12.      vatikanológ  -a m (ọ̑) knjiž. poznavalec vatikanske politike, miselnosti: komentarji vatikanologov ♪
13.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana ♪
14.      vatírati  -am dov. in nedov. (ȋ) podložiti z vato, vatelinom: vatirati ramena suknjiča / vatirati zimski plašč vatíran -a -o: vatiran suknjič; vatirana prešita odeja ♪
15.      vátlar  -ja m (ȃ) nekdaj kdor prodaja blago na vatle: potujoči krošnjarji in vatlarji ♪
16.      vátméter  tudi wáttméter -tra [vat-] m (ȃ-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje moči električnega toka: prenosni vatmeter ♪
17.      vátsekúnda  tudi wáttsekúnda -e [vat-] ž (ȃ-ȗ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote; joule ♪
18.      adekvát  -a m (ȃ) knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat ♪
19.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
20.      adekvátnost  -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom ♪
21.      aktivátor  -ja m (ȃ) kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov ♪
22.      akvaterárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij ♪
23.      akvatínta  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
24.      apostolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
25.      bárvati  -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226