Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vas (295-319)


  1.      fantalín  -a m (ȋ) ekspr. razposajen, objesten, nedorasel fant: fantalini razgrajajo po mestu; vaški fantalini; za njim se je podila gruča fantalinov; obnašaš se kot kak fantalin / kot psovka fantalin grdi / spomnil se je na čas, ko je bil še fantalin deček ♪
  2.      fantìč  -íča stil. fántič -a m (ȉ í; ȃ) 1. deček, zlasti predšolski: skupina vaških fantičev se je igrala na poti; nagajiv, poreden fantič; petleten fantič / kot nagovor fantič, kam pa bežiš / ekspr. rodil se jima je lep fantič sin 2. ekspr. fant: fantiči in dekliči so se zbirali na trgu pred cerkvijo; sentimentalen je kot zaljubljen fantič / čakala je svojega fantiča ♪
  3.      fantín  -a m (ȋ) nav. ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: tedaj sem bil še fantin pri sedemnajstih letih; dobil jih bo, so se junačili fantini; mlad, neotesan fantin // zastar. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: dekleta in fantini so se zbirali na vasi ♪
  4.      fantováti  -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen ♪
  5.      fántovščina  -e ž (á) 1. pogostitev, na katero povabi ženin pred poroko svoje prijatelje: prirediti fantovščino; povabiti na fantovščino 2. družba fantov, navadno vaških: sprejeti koga v fantovščino // znesek, ki ga plača fant tovarišem za pijačo, ko ga sprejmejo v svojo družbo: plačati fantovščino; dati za fantovščino ♪
  6.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino ♪
  7.      fígovec  -vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci ♪
  8.      finánca  -e ž (ȃ) 1. star. finančni urad: financa in davkarija sta v sosednji ulici 2. nekdaj finančna straža: v vas je prišla financa ♪
  9.      fláncat  -a m (á) nav. mn. ocvrto pecivo iz razvaljanega testa, navadno pravokotne oblike: o pustu smo jedli flancate, meso in druge dobrote; krhki flancati; kvašeni flancati ♪
  10.      fléten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪
  11.      fluorescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta ♪
  12.      frákeljček  -čka [kǝl] m (ȃ) ekspr. manjšalnica od frakelj: na vaše zdravje ga bom zvrnil frakeljček ♪
  13.      frizírati  -am nedov. (ȋ) strokovno urejevati lase: kdo vas frizira; frizira se v najboljših salonih // ekspr. česati (lase): rada je frizirala in oblačila svoje punčke; po cele ure se frizira frizíran -a -o: skrbno frizirani lasje ♪
  14.      frónten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte / frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta ♪
  15.      fulár  -ja tudi foulárd -a [fular -ja] m (ȃ) tekst. mehka tkanina iz naravne svile, potiskana z barvastimi vzorci: fular za kravate; obleka iz sinjega črtastega fularja ♪
  16.      fulgurít  -a m (ȋ) geol. cevasta tvorba v kamnini, ki jo naredi strela: nastanek fulgurita // petr. kamnina, ki obdaja to tvorbo ♪
  17.      fužínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fužinarje ali fužinarstvo: fužinarski delavec; fužinarska vas / fužinarsko kovaštvo ♪
  18.      gábrje  -a s (ȃ) redko gabrov gozd: na koncu vasi se je širilo gabrje ♪
  19.      gasílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno; gasilska uniforma; gasilske vaje; gasilska veselica; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto; gasilska brizgalna gasilna brizgalna ♪
  20.      gasíti  -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
  21.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  22.      gibíca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko mlincem podobno pecivo iz nekvašenega testa: peči gibice ♪
  23.      glás  -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi ● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče ◊ jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku ♪
  24.      glasíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem glasíti star. razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime ♪
  25.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪

   170 195 220 245 270 295 320 345 370 395  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA