Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vanje (6.876-6.900)


  1.      triglavàn  tudi triglaván -ána m (ȁ á; ȃ) 1. član, pristaš društva, kluba Triglav: zborovanje triglavanov 2. ekspr. kdor se vzpne na Triglav: triglavani so srečno prišli z vrha ♪
  2.      trihotomíja  -e ž (ȋ) knjiž. delitev, ločevanje na tri dele, vrste: načelo trihotomije / trihotomija dobro, slabo, neopredeljeno ♦ filoz. trihotomija duše po Platonu delitev človeške duševnosti na čutni, čustveni in razumski del ♪
  3.      tríinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ȋ-ọ̑-ō) v zvezi triinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: zamenjati triinpolsobno stanovanje za dve manjši ♪
  4.      trijánčenje  -a s (á) nar. pritrkavanje, potrkavanje: slišalo se je ubrano trijančenje; trijančenje s tremi zvonovi ♪
  5.      trikotáža  -e ž (ȃ) 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže // izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži ♪
  6.      trikún  -a m (ȗ) obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji ♪
  7.      trísôben  -bna -o prid. (ȋ-ō) v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje ♪
  8.      triúmvir  tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar ♪
  9.      triviálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. vsebinska praznost, obrabljenost, malovrednost: pesmim so očitali trivialnost / trivialnost melodike / opozarjali so ga na površnosti in trivialnosti v spisu 2. vsakdanjost, nepomembnost: povezovanje vzvišenosti in trivialnosti / trivialnost pogovorov ga jezi ♪
  10.      trmoglàv  in trmogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki nepopustljivo vztraja pri kakem stališču, ravnanju, mnenju kljub dokazom o neustreznosti takega stališča, ravnanja, mnenja: trmoglav fant; nekoliko je trmoglav, a hudoben ni; trmoglava ženska // ekspr. zelo vztrajen, odločen: trmoglavi plezalci / trmoglavo prizadevanje trmoglávo prisl.: trmoglavo nadaljevati pot; trmoglavo ugovarjati ♪
  11.      tróbòj  -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) šport. 1. tekmovanje treh posameznikov ali moštev: prirediti troboj; zmagati v troboju / atletski, šahovski troboj 2. navadno v zvezi olimpijski troboj do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom: zmagati v olimpijskem troboju ♪
  12.      tróinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi troinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: kupiti troinpolsobno stanovanje ♪
  13.      trójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. trikrat tolikšen: vrniti trojno mero; opraviti trojno delo // ki je iz treh delov, enot: prebiti se skozi trojni sovražnikov obroč; trojna plast; trojno ogledalo 2. ki je treh vrst: pri hiši so trojni otroci; trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje ◊ kem. trojna vez kemična vez med dvema atomoma, ki jo tvorijo trije elektronski pari; šport. trojni položaj strelska disciplina, pri kateri se strelja iz stoječega, ležečega in klečečega položaja; zgod. trojni pakt zveza Nemčije, Italije in Japonske, ustanovljena 27. septembra 1940 v Berlinu ♪
  14.      trombóza  -e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo ♪
  15.      tróp  tudi trópus -a m (ọ̑) nav. mn., lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje pojma, stvari z izrazom za kak drug pojem, kako drugo stvar: raziskovati trope ♪
  16.      trós  -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
  17.      trósôben  -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje ♪
  18.      trpéti  -ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ́ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče ♪
  19.      trudodán  -dnéva m, rod. mn. -dní tudi -dnévov, daj. mn. stil. -dném; daj., or. dv. stil. -dnéma (ȃ ẹ̑) v Sovjetski zvezi enota za obračunavanje dela v kolhozu: opraviti dvesto trudodni ♪
  20.      tŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na a) trg, trgovanje: tržne zakonitosti / velik tržni prostor / tržna pristojbina / tržni dan / tržna proizvodnja; tržno blago / tržno gospodarstvo / tržni inšpektor; tržna kmetija kmetija, na kateri se prideluje predvsem za trg ♦ ekon. tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni; tržna rezerva zaloga blaga za zadovoljitev povpraševanja na trgu, ko je ponudba proizvodnje ali uvoza nezadostna; trg. tržna cena cena, ki trenutno velja na tržišču; zgod. naselje s tržnimi pravicami b) trg, prostor: tržna razsvetljava; tržen in uličen / tržno naselje trško naselje tŕžno prisl.: tržno poslovati ♪
  21.      tŕženje  -a s (r̄) 1. star. trgovanje, kupčevanje: trženje z lesom 2. ekon. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: sistem mednarodnega trženja; teorija trženja ♪
  22.      tržíšče  -a s (í) 1. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev; trg: izgubiti, publ. osvojiti tržišče; razširiti tržišče za svoje izdelke; ekspr. tuje blago poplavlja tržišče; izvažati na tuja tržišča / zahteve tržišča 2. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: tržišče se sprošča, umirja; vplivati na tržišče z uvozom / lokalno, mednarodno tržišče; naftno, turistično tržišče; tržišče bombaža / izdelovati za tržišče / dati, ekspr. vreči izdelek na tržišče v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje 3. redko (živilski) trg, tržnica: tržišče za branjevke ◊ ekon. intervenirati na tržišču; devizno tržišče; tržišče delovne sile trg delovne sile ♪
  23.      ts  [tsǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža a) nejevoljo, prezir: toliko časa si potreboval za to malenkost, ts, ts b) občudovanje, zadovoljstvo: ts, vi pa znate, je tlesknil z jezikom ♪
  24.      tuberkulinizácija  -e ž (á) vet. ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico: opraviti tuberkulinizacijo; tuberkulinizacija krav ♪
  25.      tuberkulínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuberkulin: tuberkulinska reakcija na koži / tuberkulinski preizkus preizkus za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo, nanašanjem tuberkulina na kožo, sluznico ♪

   6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA