Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vanje (5.901-5.925)



  1.      sámoskrúmba  -e ž (-) knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  2.      samoskrúnstvo  -a s () knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  3.      sámoslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na samoslovence ali samoslovenstvo: nasprotje med samoslovensko in jugoslovenarsko usmerjenostjo / samoslovenski politični publicisti 2. zastar. ki je samo v slovenskem jeziku: samoslovenski javni napisi; poveljevanje pri telovadnem društvu je bilo samoslovensko
  4.      sámoslovénstvo  -a s (-ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje v stari Jugoslaviji, ki poudarja individualnost slovenskega naroda navadno proti integralnemu jugoslovanstvu: samoslovenstvo in jugoslovenstvo
  5.      sámoučênje  -a s (-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja
  6.      sámouničeválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna
  7.      samouničeváti se  -újem se nedov.) knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo samouničujóč se -a -e: samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl
  8.      sámouprávljanje  -a s (-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
  9.      samoúštvo  -a s () knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti
  10.      samovelíčje  -a s () knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem
  11.      samovíd  -a m () zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada
  12.      samovšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati
  13.      sámozaščíta  -e ž (-) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti
  14.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje
  15.      sámozaúpanje  -a s (-) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje
  16.      sámozavédanje  -a s (-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda
  17.      sámozaznáva  -e ž (-) psih. zaznavanje samega sebe, svojega jaza: oblikovanje samozaznave pri otroku
  18.      sámski  -a -o prid. (á) 1. ki ni poročen: samski moški; ostala je samska / samski stan; samsko življenje ∙ predložiti samski list pri eerkveni poroki potrdilo, da oseba, ki se želi poročiti, ni poročena; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se 2. namenjen za bivanje ene osebe: najeti samsko sobo; samsko stanovanje / delovna organizacija gradi samski dom za svoje delavce ◊ agr. samski jarem jarem za eno žival sámsko prisl.: živeti samsko sámski -a -o sam.: samski in poročeni; omožene in samske
  19.      sánja  -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo
  20.      sanjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjarje ali sanjarjenje: sanjarski mladenič; bil je sanjarske narave / sanjarsko pričakovanje sreče sanjársko prisl.: sanjarsko gledati, govoriti
  21.      sankáč  -a m (á) kdor se sanka: sankači so se spuščali po strmem bregu // športnik, ki goji sankanje: tekmovanje sankačev
  22.      sankáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sankače ali sankanje: sankaški klub / sankaško tekmovanje / sankaška proga
  23.      satelít  -a m () 1. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta: zemlja in njen satelit luna; hodi okrog nje kot satelit / naravni satelit ♦ astr. Jupitrovi sateliti // temu podoben tehnični izdelek, opremljen z različnimi instrumenti, napravami: izstreliti satelit; okrog zemlje kroži že veliko satelitov; spremljati olimpiado preko satelita / komunikacijski, meteorološki, navigacijski satelit; sateliti za znanstveno raziskovanje / umetni satelit 2. publ. formalno samostojna država, vlada, politično in gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: poraz Nemčije in njenih satelitov
  24.      sáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na sat: satna celica ♦ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov
  25.      satíra  -e ž () 1. lit. delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, objaviti satiro; literarna, moralna, politična satira; satire latinskih pesnikov; satira v prozi, verzih 2. knjiž. ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja: pisateljevo nagnjenje k satiri / satira na človeške napake

   5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA