Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vanje (3.676-3.700)


  1.      nastòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: pripraviti se za nastop; harmonikarski, pevski, telovadni nastop; nastop najboljših drsalcev, godalnega kvarteta / učenci so priredili nastop / pog. nastop na radiu, televiziji / njen nastop v glavni vlogi je navdušil gledalce / orkester ima po tri nastope na teden // sodelovanje, dejavna navzočnost pri športni, kulturni prireditvi: omogočiti najboljšim smučarjem nastop na olimpiadi 2. prikaz mnenja, stališča javno, pred občinstvom: predsednikov prvi nastop je prenašala televizija; njegovi nastopi na kongresih so vzbujali zanimanje / Prežihov književniški nastop; od prvih nastopov v revijah do samostojne pesniške zbirke je minilo več let / publ. uspešni nastopi naših podjetij na tujem tržišču / protestni nastopi študentov proti rasni diskriminaciji // nav. mn., ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: razšla sta se mirno, brez nastopov / mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi / knjiž. še na misel mi ne pride, da bi ti delala nastope neprijetnosti, težave 3. navadno s prilastkom vedenje, ravnanje: imeti dober, eleganten, simpatičen, uglajen nastop; s svojim nastopom navdušuje ljudi / ponosen je na svoj svetovljanski nastop / manjka mu prepričljivosti v nastopu 4. z rodilnikom izraža začenjanje česa: označiti nastop dejanja, stanja / knjiž.: nastop pomladi začetek; pred nastopom življenja na zemlji pred nastankom; z nastopom noči so postali vsi zaspani ko se je znočilo / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru ◊ jur. dilatorne ovire za nastop kazni; šol. imeti nastop opravljati učno uro, pri kateri se ocenjuje pedagoška sposobnost, strokovno znanje kandidata; vet. nastop poškodba noge ob zgornjem robu kopita, povzročena s kopitom ali podkvijo druge noge ♪
  2.      nastópen  -pna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na nastop: predsednikov nastopni govor ♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja 2. star. naslednji, prihodnji: prišel bo nastopno nedeljo / za uvod je spregovoril nastopne besede: Srečen sem, da smo se spet zbrali te, take(le) ♪
  3.      nastrojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž., s prislovnim določilom usmerjen, naravnan: konservativno nastrojeni ljudje; bojevito nastrojena mladina / logično nastrojeno opazovanje / danes je dobro, veselo nastrojen (dobro, veselo) razpoložen ♪
  4.      nasútje  -a s (ȗ) grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje: nasutje za cesto ♪
  5.      našíti  -šíjem dov., našìl (í ȋ) s šivanjem pritrditi na kaj: našiti aplikacije; našiti trak na obleko / prt je našila s pisanimi nitmi našít -a -o: plašč z velikimi našitimi žepi ♪
  6.      našteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda ♦ lingv. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled ♪
  7.      natèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi 2. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu ♪
  8.      nategníti  in natégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. z vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji // ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo 2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje 3. žarg. nalagati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil 4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina ● ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega nategníti se in natégniti se ekspr. razvleči se, raztegniti se: odeja se je že nategnila / to krilo se rado nategne natégnjen -a -o: nategnjena odeja; nategnjene vajeti ♪
  9.      naték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne; netek: radi so poslušali pripovedovanje o vilah in nateku 2. zastar. vsiljiv, nadležen človek: že spet je tu ta zoprni natek ♪
  10.      natéza  -e ž (ẹ̑) priprava za nategovanje, napenjanje: nateza za jadro ♪
  11.      natezálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) priprava za nategovanje, napenjanje: kovinski natezalci za čevlje ♪
  12.      natezálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za nategovanje, napenjanje: natezalna priprava ♦ zgod. natezalno kolo srednjeveška mučilna priprava za nategovanje ♪
  13.      natezálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj ♪
  14.      natezálnik  -a m (ȃ) priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice: napeti žico z natezalnikom / žični natezalnik ♪
  15.      natézanje  -a s (ẹ̄) nategovanje: natezanje žice / natezanje in stiskanje / natezanje živcev / mišice so bile zaradi včerajšnjega natezanja vse razbolele ♪
  16.      natopírati  -am dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vselej natopira / natopirati lase natopíran -a -o: visoko natopirana pričeska ♪
  17.      natŕpati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. napolniti, natlačiti: natrpati slamo v slamnjačo / knjige je natrpala v omaro / kovček si preveč natrpal / jetnike so natrpali v zatohle sobe; otroci so se natrpali okrog peči natŕpan -a -o: stanovanje je preveč natrpano / program izleta je zelo natrpan obsega veliko točk, ogledov ♪
  18.      natrpážiti  -im dov. (á ȃ) knjiž., ekspr. napolniti, natlačiti: natrpažiti stanovanje s starim pohištvom ♪
  19.      natupírati  -am dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi narediti, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo je samo rahlo natupirala / zna dobro natupirati lase natupíran -a -o: natupirani lasje; bila je grdo, visoko natupirana ♪
  20.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  21.      naturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje naturalístično prisl.: življenje svojega kraja je opisoval naturalistično ♪
  22.      naučíti  -ím dov., naúčil (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti / naučiti matematiko, zgodovino 2. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: naučiti koga lepega vedenja, vljudnosti; naučiti otroke na red / naučil je psa, da mirno počaka ● ekspr. življenje človeka marsičesa nauči čim starejši je človek, tem bolj je pameten, preudaren; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati naučíti se s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti se brati; jezika se je naučil iz knjig; v mestu se je naučila kuhanja / od profesorja se je marsikaj naučil // z učenjem doseči znanje, razumevanje česa: naučiti se lekcijo, pesem, slovnična pravila; naučiti se na pamet; naučiti se vse za šolo ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih naučèn -êna -o: naučen govor; naučena lekcija; naučen je na disciplino; odgovarjal je, kot bi bil naučen ♪
  23.      návček  -čka m (á) v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga: zvoniti z navčkom ∙ evfem. kmalu mu bo zapel navček kmalu bo umrl; ekspr. takim prizadevanjem že poje navček takih prizadevanj bo kmalu konec ♪
  24.      navdíh  -a m (ȋ) ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar: črpati navdih iz narave; dati, dobiti navdih za kaj; iskati navdih; pisati z navdihom; nenaden, pesniški, umetniški navdih / publ. do take odločitve je prišlo po navdihu večine na pobudo, pod vplivom // neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja: prepustiti se navdihu; delati, ustvarjati po navdihu; to delo je bolj plod navdiha kot intelekta ♦ psih. nenadno spoznanje ♪
  25.      navíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo ♪

   3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA