Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vanje (2.912-2.936)


  1.      kópje  -a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe // publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se 2. šport. lesena ali kovinska, v sredini navadno z vrvico ovita palica za tekmovanje: vreči kopje; kopje za moške tekmovalce / metanje diska in kopja 3. star. drog za zastavo: na kopju je visela zastava ♪
  2.      kòprodúkcija  -e ž (ȍ-ú) sodelovanje pri proizvodnji česa, zlasti filmov: koprodukcija je uspela; filmska koprodukcija; koprodukcija med domačimi in tujimi filmskimi podjetji / stopili so v koprodukcijo z beograjsko založbo // žarg. koprodukcijski film: posnel je že pet nemških koprodukcij ♪
  3.      kopulácija  -e ž (á) 1. agr. cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; spajanje, cepljenje v sklad: kopulacija in okulacija / angleška kopulacija pri kateri imata podlaga in cepič jezičasto zarezo 2. biol. spolno razmnoževanje organizmov z združitvijo moške in ženske spolne celice: kopulacija in konjugacija 3. knjiž., redko spolno občevanje ♪
  4.      korák  -a m (ȃ) 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni korak; ples s poskočnimi koraki; vojaški korak; koraki polke, valčka; ekspr. bližati se s kilometrskimi koraki zelo dolgimi; pren., ekspr. to so bili njegovi prvi koraki v življenje // dotik noge na podlago pri hoji; stopinja: tla so se pri vsakem koraku ugrezala / poznajo se sledovi njegovih korakov 2. nav. ekspr. premikanje s korakanjem; hoja: njegov korak je bil odločen; pospešiti korake; pozna ga po koraku / hitri, počasni koraki / hodil je z drsajočimi, tihimi koraki drsajoče, tiho; približeval se je s težkimi koraki // noga, zlasti pri hoji: koraki so se mu zapletali / zadržati korak // zvok, šum, ki ga povzroča noga, zlasti pri hoji: koraki se bližajo, izgubljajo / zaslišali so se lahki koraki; tihi, ženski koraki 3. ekspr., v prislovni rabi izraža a) prostorsko oddaljenost: do tam je kakih dvajset korakov; nekaj korakov vstran / na vsakih pet korakov; streljati na tri korake / zagleda ga korak od sebe nedaleč; stopil je za korak bliže malo / ona gre še korak dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu b) časovno oddaljenost: do izpolnitve je še dolg korak; en sam korak do sreče 4. mesto med nogami: stati do koraka v vodi / otrok ima pretesne hlačke v koraku 5. ekspr., s prilastkom dejanje, ukrep, ravnanje: to je bil nepremišljen korak; tega koraka se je še dolgo sramovala / storil je potrebne korake / publ.: napraviti resen korak k izboljšanju mednarodnega položaja; diplomatski koraki vlade ● ekspr. niti koraka niso storili ničesar; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje; ekspr. ranjence smo imeli na vsak korak pogosto, povsod; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. štipendije niso šle v korak s stroški niso bile enake, enakovredne stroškom; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. to ugotavlja na, ob vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. bližali so se korak za korakom počasi, postopno ◊ elektr. korak napetosti napetost na določeni razdalji; kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga; strojn. korak dolžina, za katero se premakne vijak v vzdolžni smeri, če se zavrti za 90°; šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju; strumni korak; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi; paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami; v korak kot povelje začni korakati tako, da se sočasno premikajo iste noge ♪
  5.      kordón  -a m (ọ̑) 1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov 2. nekdaj, v zvezi sanitarni kordon pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom ◊ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje ♪
  6.      kôrec  -rca m (ó) 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev // taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce ♦ teh. korci elevatorja zajemalke 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov ♪
  7.      korékcija  -e ž (ẹ́) 1. knjiž. popravek, sprememba: korekcija smeri in položaja / korekcija stališč / ukvarja se s korekcijo sistema dela izboljšavo, izboljševanjem ♦ med. korekcija vida izboljšanje vida z lečami ustrezne dioptrije 2. knjiž., redko popravljanje, korektura: strokovna korekcija teksta 3. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost; popravek: naredili so korekcijo // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost ♪
  8.      korektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. popravljalen, izboljševalen: gre za korektivne ukrepe / korektivna vzgoja ♦ ped. korektivna pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; šport. korektivna gimnastika gimnastika za popravljanje napak v drži telesa ♪
  9.      korektúra  -e ž (ȗ) 1. ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje: pomagal je pri korekturah člankov; čaka jo še korektura šolskih nalog 2. tisk. označevanje napak na krtačnem odtisu: potrebna je ponovna korektura / opravil je zadnje korekture zadnji pregled teksta pred tiskom / avtorske korekture avtorjevo spreminjanje teksta med označevanjem teh napak; domača korektura označevanje teh napak v tiskarni sami // nav. mn. krtačni odtis, na katerem so označene napake: nesti korekture v tiskarno; prosil je, naj mu pošlje korekture / brati korekture 3. popravek, sprememba: korektura meje; korekture smeri in položaja / korektura barvnih tonov / gre za korekture in dopolnitve njegovih prejšnjih izjav izboljšave, izboljševanje ♪
  10.      koreográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koreografe ali koreografijo: koreografsko in režisersko delo; koreografsko oblikovanje / teksti bodo opremljeni s koreografskimi slikami in fotografijami koreográfsko prisl.: plesu koreografsko izdelati obliko ♪
  11.      korespondénca  -e ž (ẹ̑) 1. vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje: ima, vodi obširno, redno korespondenco / poslovna, trgovska korespondenca / tečaji iz knjigovodstva in korespondence // pisma, dopisi: izšla je celotna Cankarjeva korespondenca 2. knjiž. zveza, povezava: iskal je korespondenco z družbeno bitjo; gre le za simbolično korespondenco med njima ♪
  12.      korespondènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja dopisovanje: korespondent v podjetju; korespondent in knjigovodja / korespondent za tuje jezike 2. redko dopisnik: bil je korespondent znanih nemških časopisov 3. redko dopisni član akademije znanosti in umetnosti: zbrali so se akademiki, korespondenti in častni člani ♪
  13.      korespondêntka  in korespondéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki poklicno opravlja dopisovanje: zaposliti korespondentko / korespondentka za tuje jezike ♪
  14.      koriándol  -a m (ȃ) nav. mn. 1. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na maškaradi so si metali konfete in koriandole 2. nar. primorsko barvast papirček, navadno okrogel za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: ves je bil posut s koriandoli ♪
  15.      koríst  -i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi / gojijo jih zaradi gospodarskih koristi; vse to dela samo zaradi materialnih koristi // nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto sploh: naše koristi se križajo; branil, zagovarjal je njegove koristi; družijo jih skupne koristi / družbene koristi; to zahtevajo javne koristi; podrejati osebne koristi splošnim; zastopa koristi družbe 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice: braniti, zastopati koristi delovnega ljudstva / njihova nesloga nam je bila samo v korist 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v korist izraža usmerjenost koristi glagolskega dejanja: dela v korist skupnosti; razmerje med prevodi in domačimi deli se nagiba v korist prvih k prvim, na stran prvih ● ekspr. tu je vsaka beseda brez koristi kljub opominjanju, govorjenju se nič ne spremeni; star. to sodelovanje je velike koristi za mir je zelo pomembno, važno; star. delati za korist naroda za blaginjo, srečo ◊ ekon. celotna korist skupna korist od določene količine kake dobrine; marginalna ali mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; jur. premoženjska korist ♪
  16.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
  17.      koróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer ♦ zgod. ustoličevanje koroškega vojvode ♪
  18.      korozíven  -vna -o prid. (ȋ) ki povzroča korozijo: korozivna kislina / korozivno delovanje ♪
  19.      korpuskuláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na korpuskul: korpuskularno sevanje / korpuskularna teorija svetlobe teorija, po kateri je svetloba sestavljena iz fotonov ♪
  20.      korumpírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran -a -o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana ♪
  21.      korúpcija  -e ž (ú) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil čas splošne korupcije; korupcija v javnem življenju // nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega dajanja ali sprejemanja nagrad: korupcija dvora ♪
  22.      kosílo  -a s (í) 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo ∙ ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed // uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku 2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih ♪
  23.      kosír  -ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je rezilo kose pritrjeno na kosišče: kosišče je bilo prekratko in tudi kosir ni dobro držal ♪
  24.      kostíšče  -a s (í) redko 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov; kostnica: kostišče vrh griča 2. ekspr. zelo suh, koščen človek: kaj bi s tistim starim kostiščem ♪
  25.      kóstnica  -e ž (ọ̑) 1. prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov: iz grobov so prenesli kosti v kostnico; mavzoleji in kostnice 2. nav. mn., zool. ribe, ki imajo ogrodje iz kosti, Teleostei ♪

   2.787 2.812 2.837 2.862 2.887 2.912 2.937 2.962 2.987 3.012  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA