Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vanje (2.851-2.875)
- konfesíja -e ž (ȋ) knjiž. 1. veroizpoved, vera, zlasti krščanska: pripada rimskokatoliški konfesiji // izpovedovanje verskega prepričanja: svoboda konfesije 2. redko (osebna) izpoved: ta pesem je čudovita avtobiografska konfesija ♪
- konfét -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. barvast papirček, navadno okrogel, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah: nagrajenca so obsuli s konfeti; vrečka živobarvnih konfetov 2. bonbon bele barve z mandeljnom v sredi: nevesta je delila konfete 3. knjiž., redko slaščica: postreči s konfeti ♪
- konféti -ja m (ẹ̑) zastar. barvasti papirčki, navadno okrogli, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: dvorana je bila posuta s konfetijem in pisanimi trakovi ♪
- konfigurácija -e ž (á) 1. oblika zemeljskega površja; oblikovitost, izoblikovanost: proučevanje konfiguracije morskega dna; gostota naseljenosti je odvisna tudi od konfiguracije (tal) / po konfiguraciji sta si pokrajini podobni / konfiguracija smučišča je zelo ugodna // knjiž., redko razvrstitev, razporeditev: konfiguracija oseb na sliki 2. astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca: zasledovati spreminjanje konfiguracije / Saturn in Mars sta v konfiguraciji konjunkcije ◊ fiz. elektronska konfiguracija razporeditev elektronov v atomu; med. konfiguracija oblika, zunanji videz organa; šah. konfiguracija razporeditev, razvrščenost figur med igro ♪
- konfinácija -e ž (á) prisilno bivanje v določenem kraju: opozorili so ga, da mu preti konfinacija / odpeljati, poslati v konfinacijo / za zdaj se je izognil konfinaciji ♪
- konflíktnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov ♪
- konformízem -zma m (ȋ) nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost: avtor kritizira konformizem in karierizem / očitajo mu konformizem / utaplja se v topem konformizmu duha ♪
- konfrontácija -e ž (á) ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov ♦ jur. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje // potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami ♪
- konfúzen -zna -o prid. (ȗ) nav. ekspr. ki vsebuje elemente, ki otežujejo dostopnost, razumevanje; nejasen, zmeden: konfuzni programi; konfuzen spis / avtor je zelo konfuzen // nerazumen, nepriseben: konfuzne ideje; konfuzno govorjenje, meditiranje / konfuzni ukazi ♪
- konjáč -a m (á) kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču ♪
- konjačíja -e ž (ȋ) prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo // poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo ♪
- konjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja // star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save ♪
- konjedêrec in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑) 1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci 2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati ♪
- konkáven -vna -o prid. (ȃ) vbočen, vbokel: zrcalo je konkavno / menjavanje konkavnih in konveksnih ploskev na kipu ♦ fiz. konkavne ali razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; geom. konkavni kot kot, manjši od 180° ♪
- konkurénca -e ž (ẹ̑) 1. prizadevanje, da je z večjo kvaliteto blaga ali nižjo ceno izdelkov, z boljšimi storitvami kdo boljši kot nasprotnik, tekmovanje: med podjetjema se je začela konkurenca; priti do močne, ostre medsebojne konkurence / pritisk konkurence na trgu je popustil / izdelki so dobro zdržali konkurenco / mednarodna konkurenca / pog. kupuje pri konkurenci konkurentu // prizadevanje, da je kdo boljši kot nasprotnik kje, v čem sploh: v šoli je med nama velika konkurenca / pojavila se je konkurenca na vseh področjih 2. navadno s predlogom akcija, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega, tekma: bil je izločen iz konkurence / zmagal je v konkurenci za naslov prvaka / tekmujejo v članski, ekipni, mladinski konkurenci pri kateri se za tekmovanje določi član, ekipa, mladinec /
publ. filmi so prišli v uradno konkurenco; ogled filma v konkurenci // pog. tekmec: v nastopu niso imeli konkurence / v razmeroma močni konkurenci je osvojil prvo mesto ● delati komu konkurenco biti mu enakovreden tekmec ◊ ekon. nelojalna konkurenca ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo; nepopolna konkurenca za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; prosta ali svobodna konkurenca brez kakršnihkoli omejitev glede ponudbe in povpraševanja; notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; zunanja konkurenca konkurenti iz tuje države, iz drugega območja; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati ♪
- konkurénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konkurenco ali konkuriranje: a) konkurenčne dežele; konkurenčno podjetje; z modernizacijo strojev so postali konkurenčni / poseči v konkurenčni boj; čuti se močen konkurenčni pritisk / prodajati po konkurenčnih cenah cenah, ki lahko konkurirajo drugim cenam / gre za konkurenčno sposobnost ali nesposobnost podjetja ♦ ekon. konkurenčni trg trg, za katerega je značilna (svobodna) konkurenca; konkurenčno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilna konkurenca; polit. konkurenčni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca b) svoje članke objavlja v konkurenčnem listu; konkurenčna razstava; konkurenčno tekmovanje / festival konkurenčnih filmov konkurénčno prisl.: konkurenčno sposoben ♪
- konopljárna -e ž (ȃ) obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno ♪
- konservátor tudi konzervátor -ja m (ȃ) uslužbenec spomeniškega varstva z visoko izobrazbo, ki raziskuje kulturne spomenike in skrbi za njihovo vzdrževanje: posvetovanje konservatorjev in restavratorjev; prim. konzervator ♪
- konskrípcija -e ž (í) 1. knjiž. popis, popisovanje: konskripcija volivcev 2. v stari Avstriji popis vojaških obveznikov: splošna konskripcija // (vojaški) nabor: fantje so se bali konskripcije 3. v stari Avstriji popis davčnih zavezancev ♪
- konspirácija -e ž (á) 1. tajno, prikrito delovanje, zlasti za dosego političnega cilja: udeležiti se konspiracij; snovati konspiracijo 2. stanje, ko se prizadeva ohraniti kaj v tajnosti: zaradi nebudnosti in slabe konspiracije jim je okupator zadal velike udarce / potrebna je bila najstrožja konspiracija / delali so v veliki konspiraciji ♪
- konspiratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konspiracijo: konspirativno delovanje / zbirali so se v konspirativne organizacije / konspirativno ime tajno, ilegalno konspiratívno prisl.: organizacija je delala strogo konspirativno ♪
- konstánca -e ž (ȃ) knjiž. nespremenljivost, stalnost: konstanca v razvoju in zgodovini osebnosti; načelo konstance ♦ psih. zaznavna konstanca pojav, da človek zaznava barve, oblike, velikost vedno enake, stalne, ne glede na njihovo objektivno menjavanje ♪
- konstitucionalíst -a m (ȋ) pristaš konstitucionalizma: zborovanje konstitucionalistov ♪
- konstitucionalízem -zma m (ȋ) politična ureditev, ki temelji na ustavi: prehod iz absolutizma v konstitucionalizem // prizadevanje za tako ureditev: razvoj konstitucionalizma na Angleškem ♪
- konstrukcíjski tudi konstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski oddelek / strojni in konstrukcijski ključavničar ◊ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; teh. konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; konstrukcijsko jeklo jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev ♪
2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951