Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vanje (1.851-1.875)


  1.      ergonomíja  -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo ♪
  2.      erótika  -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni ♪
  3.      erozíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice ♪
  4.      erozíven  -vna -o prid. (ȋ) geogr. erozijski: erozivna sila; erozivno delovanje ♪
  5.      eskalácija  -e ž (á) publ. načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne: mnogi opozarjajo, da lahko eskalacija pripelje do totalne vojne; teorija eskalacije ♪
  6.      etápen  -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etapo: etapni študij; etapna gradnja pristanišča / gledalci so z navdušenjem pozdravljali etapnega zmagovalca; etapna dirka; etapno tekmovanje kolesarjev / ranjence so odpeljali na etapnem vozu; etapna komanda etápno prisl.: nalogo splošne razorožitve bo treba etapno reševati ♪
  7.      éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo ♪
  8.      etiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etiologijo: etiološko raziskovanje / etiološki faktorji prestopništva / etiološko zdravljenje zdravljenje vzroka bolezni ♦ lit. etiološka pripovedka ♪
  9.      etnográfski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na etnografijo, narodopisen: etnografski film; etnografska razprava; etnografsko blago / etnografsko raziskovanje / etnografski muzej 2. redko etničen: etnografska meja; slovensko etnografsko ozemlje ♪
  10.      evaporácija  -e ž (á) teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje: postopek evaporacije ♦ meteor. spreminjanje vode iz tekočega stanja v plinasto, izhlapevanje ♪
  11.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje ♪
  12.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
  13.      evrokomunízem  -zma m (ȋ) publ. politična smer v nekaterih zahodnoevropskih komunističnih strankah v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se zavzema za mirno, nerevolucionarno spreminjanje družbe in za samostojno, razmeram v posameznih državah prilagojeno delovanje komunističnih strank: polemike o evrokomunizmu ♪
  14.      evrovizíja  -e ž (ȋ) skupnost zahodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev evrovizije / prireditev bo prenašala evrovizija / pog. gledati evrovizijo program te skupnosti ♪
  15.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici ♪
  16.      fabulístika  -e ž (í) knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu: spretna fabulistika // literarna dela z izrazito fabulo: Jurčičeva fabulistika / slabš. velika večina letošnje proze je gola fabulistika ♪
  17.      fading  tudi feding -a [féd-] m (ẹ̑) rad. začasna oslabitev sprejema zaradi sprememb v jakosti magnetnega polja: fadingi motijo televizijski sprejem; prizadevanje za zmanjševanje fadinga ♪
  18.      fagocitóza  -e ž (ọ̑) biol. uničevanje tujih snovi v človeškem ali živalskem organizmu, ki ga opravljajo fagociti: snovi v serumu olajšujejo fagocitozo bakterij ♪
  19.      faktografíja  -e ž (ȋ) naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja: avtor se je dvignil nad preprosto faktografijo; umetnikov upor zoper realistično faktografijo / pozitivistična faktografija ♪
  20.      fáma  -e ž (ȃ) knjiž. kar se širi navadno s pripovedovanjem; glas, govorica: spoznal je, kako nastaja fama; fama o njegovih dobičkih je šla po vsem mestecu; neresnična fama / fama je širila o njem različne zgodbe ♪
  21.      fànt  fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant ♪
  22.      fantástičen  -čna -o prid., fantástičnejši (á) 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega ♪
  23.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪
  24.      farmakolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na farmakologijo: farmakološki inštitut; farmakološka revija // redko zdravilen: farmakološko delovanje zelišč ♪
  25.      fársa  -e ž (ȃ) 1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa 2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa ♪

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA