Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

valoven (7)

1.      valóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli ♦ fiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost ♪
2.      valovênje  -a s (é) glagolnik od valoveti: valovenje se je poleglo / valovenje žita ♪
3.      dolgovalóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
4.      kratkovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik ♪
5.      mikrovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna energija / mikrovalovna zveza / mikrovalovni oddajnik ♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi ♪
6.      srednjevalóven  -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik ♪
7.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪