Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

valit (226-250)


  1.      predikát  -a m (ȃ) 1. lingv. povedek: predikat in subjekt ♦ filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom ∙ publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti ♪
  2.      prednjáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost: prednjačiti po kvaliteti izdelkov; naše mesto prednjači po številu znamenitosti / z lepim zgledom prednjačiti vsem drugim ∙ publ. med žrtvami prometnih nesreč prednjačijo pešci so najštevilnejši 2. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: pri tekmovanju so prednjačili francoski smučarji; prizadeval si je, da bi prednjačil v vseh šolskih predmetih ♪
  3.      predpís  -a m (ȋ) 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi ♪
  4.      prepláčati  in preplačáti -am dov. (á á á) plačati za kaj več, kot je vredno: preplačati delo koga; parcelo je preplačal / preplačati za sto dinarjev ∙ ekspr. to je meso, da ga ne preplačaš zelo kvalitetno, okusno prepláčan -a -o: posestvo je gotovo preplačano ∙ vrniti preplačane davke preveč plačane ♪
  5.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  6.      prepríčati  -am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti, resničnosti česa / ta dokaz ga je prepričal, da se je motil ∙ pog. prepričaj ga, da bo šel z nami pregovori // publ. vzbuditi pozitiven odnos: predstava me ni prepričala / ta roman niti umetniško niti idejno ne prepriča nima ustreznih umetniških in idejnih kvalitet prepríčati se spoznati pozitiven ali negativen odnos med povedanim, mišljenim in resničnostjo tako, da se o resničnosti, pravilnosti spoznanega ne dvomi: prepričal se je o njihovi poštenosti, zastar. njihove poštenosti; prepričaj se, ali je cesta prazna; ekspr. na svoje oči sem se prepričal, da je to res prepríčan -a -o 1. deležnik od prepričati: že na pol prepričani ljudje so spet začeli dvomiti; prepričan je bil, da bo sprejet; biti prepričan o zmagi, neustalj. v zmago; popolnoma, trdno, ekspr. sveto prepričan 2. ki vsebuje, izraža prepričanost o čem: videl je njegov prepričani pogled 3. ki ima svoj nazor, idejo brez dvomov, pomislekov za najbolj pravilen, ustrezen resničnosti: postati prepričan komunist ● knjiž. biti prepričan vase imeti zaupanje vase, biti samozavesten; pog. nisem prepričan, če bom šel na izlet ne vem gotovo, nisem se še odločil; ekspr. bodite prepričani, da se bom potrudil poudarja gotovost izpolnitve, uresničitve povedanega; prisl.: res je, je prepričano dodal ♪
  7.      prepričljív  -a -o prid., prepričljívejši (ȋ í) 1. ki ne vzbuja pomislekov, dvoma o resničnosti, pravilnosti: to je prepričljiv dokaz za pravilnost, o pravilnosti napisanega; njegov odgovor je bil prepričljiv; psihološko prepričljiv / govornik je bil jasen in prepričljiv / knjiž. seveda ga poznam, je bil vprašani prepričljiv je vprašani prepričljivo odgovoril ∙ publ. umetnikova prepričljiva igra dobra, kvalitetna 2. ki ima določene lastnosti, značilnosti v taki meri, da se ne dvomi, da bi moglo biti drugače, kot je: ti uspehi so prepričljivi / bil je prepričljiv zmagovalec kolesarske dirke prepričljívo prisl.: prepričljivo govoriti; prepričljivo zmagati ♪
  8.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri ♪
  9.      preskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju ● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru ◊ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; lingv., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre ♪
  10.      pretehtávati  -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori ♪
  11.      pretírati  -am dov. (ȋ) 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja pretíran -a -o 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega ♪
  12.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  13.      prevléčen  -čna -o prid. (ẹ̑) papir., v zvezi prevlečni papir papir, s katerim se prelepi papirniški izdelek zlasti zaradi lepšega videza, boljše kvalitete ♪
  14.      prevzetováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti prevzeten: glej ga reveža, še prevzetovati hoče; če ne bi začel prevzetovati, bi bilo vse dobro // hvaliti se, bahati se: rad prevzetuje s svojim znanjem / ne da bi prevzetoval, kar dobro sem naredil ♪
  15.      prezaslúžen  -žna -o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud ♪
  16.      pridobíti  -ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost 2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem ♦ fiz. pridobiti z destilacijo // narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali 3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje // narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje 4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša // postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, publ. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino ● publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik pridobljèn -êna -o: pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem ♪
  17.      prilízniti se  -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti ♪
  18.      prilizováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izkazovati komu pretirano prijaznost, hvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: če kaj potrebuje, se mi začne prilizovati; prilizovati se direktorju prilizujóč se -a -e: prilizujoči se ljudje so mu zoprni ♪
  19.      priljúden  -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
  20.      príma  prid. neskl. (ȋ) pog. prvovrsten, odličen: klobuk je prima; konje ima prima; parket prima kvalitete; prima blago / elipt. oskrba prima; prisl.: prima voziš / v povedni rabi prima bo, ko boš tu / kot vzklik pa si ga, prima ♪
  21.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  22.      priprávljenost  -i ž (ȃ) stanje pripravljenega: poskrbeti za pripravljenost letala za polet; povečati duševno, telesno pripravljenost športnika / pohvaliti dobro pripravljenost zborovanja / zaradi nevarnosti poplav je prebivalstvo v pripravljenosti; vojska je v strogi pripravljenosti / izrazili, pokazali so pripravljenost, da nam pomagajo ◊ voj. biti v stanju pripravljenosti v stanju, kot je določeno ob pričakovanju napada ♪
  23.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje ♪
  24.      priredíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od prireditelj: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije ♪
  25.      prirôčnost  in priróčnost -i ž (ō; ọ̄) lastnost, značilnost priročnega: priročnost priprave / hvaliti priročnost koga pripravnost ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA