Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vali (39-63)

39.      invalídski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na invalide: invalidski prejemki / invalidski dom, sklad; invalidski upokojenec kdor je upokojen zaradi invalidnosti; preskrbeli so mu invalidski voziček; invalidska komisija komisija, ki ugotavlja invalidnost; invalidska pokojnina pokojnina invalidskega upokojenca; invalidsko zavarovanje zavarovanje za primer invalidnosti invalídsko prisl.: invalidsko upokojiti koga ♪
40.      izkopavalíšče  -a s (í) arheol. kraj, prostor, kjer se izkopava ♪
41.      izkrcevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
42.      izobraževalíšče  -a s (í) zastar. izobraževalna ustanova: žensko izobraževališče ♪
43.      izvalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvaliti: izvalitev piščancev / za izvalitev jajc je potrebna toplota ♪
44.      izvalíti  -ím tudi zvalíti -ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že izvalile / iz jajčeca se izvali ličinka izleže ● nar. tele se je izvalilo rodilo, skotilo; ekspr. to se je izvalilo v tvoji glavi to si si ti izmislil izvaljèn tudi zvaljèn -êna -o: izvaljeni mladiči; umetno izvaljeni piščanci; prim. zvaliti ♪
45.      kavalír  -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji ♪
46.      kavalírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kavalirje: kavalirski poklon; kavalirsko vedenje / oddolžil se jim je za njihovo kavalirsko dejanje / do žensk je zelo kavalirski / ekspr. dal je kavalirsko besedo / kavalirska čast kavalírsko prisl.: sobo je kavalirsko odstopil; z njim so ravnali kavalirsko ♪
47.      kavalírstvo  -a s (ȋ) lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva ♪
48.      kvalificíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije ♪
49.      kvalificíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kvalificiranega: kvalificiranost delovne sile / kvalificiranost odgovorov ♪
50.      kvalificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
51.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
52.      kvalifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvalifikacijo: kvalifikacijska struktura prebivalstva / kvalifikacijski izpit ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje ♪
53.      kvalifikátor  -ja m (ȃ) lingv. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo ♪
54.      kvalifikátorski  -a -o prid. (ȃ) lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
55.      kvalitatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
56.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
57.      kvalitéten  -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑) 1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk 2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon ◊ lingv. kvalitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov kvalitétno prisl.: kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji ♪
58.      kvalitétnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kvalitetnega: pesniško zbirko odlikujeta kvalitetnost in originalnost / skrbeti za kvalitetnost pouka ♪
59.      nahvalíti  in nahváliti -im dov. (ȋ á) izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne morejo ga nahvaliti; ti se nahvalijo med seboj ♪
60.      navalíti  -ím dov., naválil (ȋ í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal ♪
61.      nèkvalificíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu ♪
62.      nèkvalitéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan ♪
63.      obratovalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se obratuje: odpreti novo obratovališče; obratovališče za finalno predelavo lesa ♪

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214