Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vali (2.189-2.213)


  1.      razvál  tudi razvàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval 2. zastar. razvalina: na hribu je star razval ♪
  2.      razvalováti  -újem dov. (á ȗ) redko razvaloviti: veter je razvaloval morje / ti dogodki so razvalovali množico vznemirili, razvneli razvalován -a -o: razvalovana gladina ♪
  3.      razvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. ugotavljati, spoznavati: vedno bolj so razvidevali potrebo po napredku ♪
  4.      razvíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo; razvijati knjižni jezik; znanost se hitro razvija; gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek // delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest 3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja 4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine; razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče; razvijati z razvijalcem razvíjati se 1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo // prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo 2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati // dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste 3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca ♦ meteor. nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska 4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje ● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje razvijajóč -a -e: razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina ♪
  5.      razvlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: razvlačevati testo 2. ekspr. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa: domači igralci so igro razvlačevali ♪
  6.      razvláčiti  -im, tudi razvlačíti in razvláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: valjati in razvlačiti testo 2. z vlečenjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: z grabljami razvlačiti pesek // ekspr. spravljati v nered: otroci so razmetavali in razvlačili igrače ♪
  7.      razvodenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: sladka pijača je čez poletje razvodenela; strup se je razvodenel // postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja podrobnosti razvodenel / ta dejavnost je z leti razvodenela / njihove trditve so ob dejstvih razvodenele niso več prepričljive razvodenèl in razvodenél -éla -o: razvodeneli pojmi; razvodenela kri; razvodenela razprava ♪
  8.      reákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od reagirati: njegovo vedenje je reakcija na zlobna namigovanja; niso pričakovali tako ostrih reakcij; tvoja reakcija ni primerna; počakati na reakcijo javnosti / obrambna reakcija telesa; reakcija zenice na svetlobo; reakcija na zdravilo / reakcija lakmusa; reakcija med vodikom in kisikom 2. kar nastane kot posledica določenega dejstva in ima temu dejstvu nasprotne lastnosti, značilnosti: po razburjenju je nastopila reakcija: postala je tiha in boječa; nova umetniška smer je bila reakcija na naturalizem 3. nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega; nazadnjaštvo, mračnjaštvo: zagovarjanje takih nazorov, stališč je reakcija // publ. reakcionarji: preganjati reakcijo; buržoazna, mednarodna, vaška reakcija / družbena, politična reakcija 4. kem. pojav, pri katerem se snov spremeni zaradi medsebojnega učinkovanja snovi ali pod vplivom toplote, svetlobe: reakcija hitro poteka; pri tej reakciji se sprošča toplota / bazična, kisla reakcija / kemična reakcija 5. fiz., navadno v zvezi z jedrski pojav, pri katerem se atomsko jedro spremeni zaradi trka z drugim jedrom ali osnovnim delcem: nadzorovati, sprožiti jedrsko reakcijo; verižna reakcija v atomu; pren., publ. ta dogodek bo povzročil verižno reakcijo ◊ agr. bazična, kisla reakcija tal bazičnost, kislost tal; fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile; med. alergična reakcija zaradi preobčutljivosti organizma za določeno snov; imunska reakcija s protitelesi na telesu tujo snov; reakcija na vbrizgano snov je bila pozitivna ♪
  9.      realíst  -a m (ȋ) 1. kdor pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bodite realisti, ne zahtevajte nemogočega; ta politik je velik realist; realisti in zanesenjaki 2. kdor upodablja, prikazuje resničnost tako, kot je, se kaže: ta antični kipar je realist / Dostojevski je realist človeške duševnosti 3. predstavnik realizma: realisti so prikazovali vsakdanje življenje; romantikom so sledili realisti 4. filoz. pristaš realizma: ta filozof je realist; realisti in idealisti / spor med srednjeveškimi realisti in nominalisti ◊ lit. poetični, socialni realist; ped. kritični otrok v dobi med devetim in enajstim letom, naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom ♪
  10.      realizátor  -ja m (ȃ) kdor kaj realizira, uresničevalec: realizator ideje, načrta / realizator oddaje; kritik je pohvalil vse realizatorje dramske predstave / žarg., šport. realizator gola, koša ♪
  11.      rebráča  -e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic; roleta: zaprl je okno in spustil rebrače; sonce sije skozi reže rebrače 2. nav. mn., zool. morske živali s prozornim, zdrizastim telesom in osmimi vzdolžnimi rebri iz sprijetih migetalk, Ctenophora: rebrače in ožigalkarji ● ekspr. pomolsti rebračo suho kravo ♪
  12.      rêči  rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če rečem njegovo ime izgovorim, omenim; težko reče r izgovori; še enkrat reči kak stavek ponoviti ga // z dajalnikom s takim dejanjem posredovati komu določeno vsebino: rekel jim je neko besedo, ki je nisem razumel / nikomur ne reče žal besede; reci ji prijazno besedo // povedati: o tem ti ne morem reči dosti novega; v njihovo dobro se mora reči, da so škodo že povrnili 2. izraziti z govorjenjem: da prekine molk, reče: lep dan bomo imeli; pog. ponovite, prosim, kar ste rekel, rekla ste rekli; ali znaš to reči po francosko; rekel mi je, da se kmalu vrne; reči s tresočim, žalostnim glasom / Freud, smo rekli, razlaga vse to s spolnostjo; ali si mu rekel kaj čez čast / kot izraz zadrege kaj sem že hotela reči? Aja, jutri ne morem priti / dober dan, je rekel; rekel je, kje ste bili; takoj odidite, reče po kratkem molku; reci že kaj, no spregovori, ne molči / a tako, je rekel sam pri sebi / knjiž. tako moremo reči s pesnikom tudi mi lahko izrazimo s pesnikovimi besedami tudi mi / pog. radio je rekel, da bo sončno po radiu je bilo napovedano // izraziti s čim sploh: le kaj je rekel mutec; reči (si) z očmi / kaj je hotel reči s tem prizorom povedati, izraziti 3. zatrditi, izjaviti: z isto pravico lahko rečemo, da je boljše ono, ne to / menda ne boste rekli, da to ni res / rekel sem, torej bom dal obljubil sem 4. predlagati, svetovati: piti mu je treba dati, bo morda kdo rekel / poboljšaj se, to je vse, kar ti lahko rečem svetujem, priporočim 5. pog., v zvezi z za vprašati, prositi: reči v kuhinji za hrano / večkrat mi je že rekel za denar 6. z nedoločnikom ukazati, veleti: rekel mu je sesti; elipt. če se hlapcu reče na polje, ne pojde v gozd 7. uporabiti za koga ali kaj a) ime, kot ga izraža dopolnilo: reci mi Tone; psu so rekli Lisko / živel je v Rihemberku, kakor so takrat rekli Braniku b) naziv, poimenovanje, kot ga izraža dopolnilo: vsakemu odraslemu reče stric / rekla mu je lažnivec, slepar / ni vedel, ali bi mu rekel ti ali vi c) izraz, kot ga nakazuje dopolnilo: ciklamam rečejo ponekod korčki; iron. in vi temu rečete pravica; kako se že reče po francosko človek / prinesel je tisto, no, kako se že reče 8. misliti, meniti: kaj bodo pa ljudje rekli; človek bi rekel, da ne zna do pet šteti / glej no, si rečem, močen je / prevelika sreča je lahko tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje 9. v zvezi s hoteti uvaja povzetek bistvene vsebine povedanega: skratka, hočeš reči, da to ni res / kaj hočeš reči s temi besedami / star. ta pripovedka hoče reči, da je bil tu nekoč rudnik hoče povedati 10. uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: tako trdijo ljudje, hočem reči, znanci; bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro / na levi, hočem reči, na desni strani // izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: tu gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo / ekspr. živela sta zadovoljno, da ne rečem, srečno 11. nav. ekspr. izraža podkrepitev trditve: lahko rečem, da me še ni razočaral; prebral sem, reči moram, dobro knjigo / nisem mogel, če rečem; to je fant, da se reče; bil si priden, ni kaj reči; pa reci, če ni lep 12. v medmetni rabi, navadno v zvezi ti rečem, vam rečem izraža a) trdno prepričanost: vse bo dobil nazaj, vam rečem / ne boš plačal, ti rečem / povedal bo, rečem, da bo b) opozorilo, svarilo: ne jezi me, ti rečem; rečem vam, dobro premislite // poudarja povedano: ej, to je bilo življenje, ti rečem / smeje se, rečem vam, kot sonce z jasnega neba 13. v zvezi z bi izraža omejitev na samo osebni odnos do česa: čas, rekel bi, stoji; rekel bi, da to ni res 14. v zvezi s kaj imeti določen odnos do česa: ne vem, kaj bi rekel na vse to; kaj naj rečemo pa mi, ki nismo nič dobili / kaj bi rekli k vampom v omaki, je vprašal natakar 15. v zvezi ne bi rekel, težko bi rekel izraža obzirno, omiljeno zanikanje: dobre volje sem. Ne bi rekla; težko bi rekel, da je to res; ne bi rekel, da sem se bal, ampak prijetno mi tudi ni bilo 16. ekspr., navadno v zvezi ni kaj reči, nimam kaj reči izraža, da po mnenju, sodbi koga kdo ali kaj nima slabih lastnosti, pomanjkljivosti: temu avtomobilu ni kaj reči; dekle je pridno in tudi drugače ji nimam kaj reči, pog. ji ni kaj za reč(i) / k temu nimam kaj reči pripomniti / nič mu ni reči, pa vendar ga ne maram; o njej nič ne rečem, pametna je 17. ekspr., v zvezi ne rečem izraža, da osebek sprejema resničnost, veljavnost določenega dejstva, vendar z določeno omejitvijo: saj mi je dobro tu, nič ne rečem, ampak naveličan sem 18. ekspr., v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano za izhodišče razmišljanja ne glede na resničnost: recimo, da začne goreti. Kaj boš najprej naredil / recimo, na primer, da mi posodiš pet milijonov. Koliko naj ti vrnem čez eno leto / no, reciva, da imaš prav izraža, da govoreči sprejema kaj kot resnično, mogoče, čeprav se ne odpoveduje dvomu // izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, košarko / marsikaj pogrešam, recimo prijatelje / ne vem, če bi vzdržal, recimo, pet ur 19. ekspr. dati, povzročiti glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: kako reče krava; švrk, reče živalca, in že je ni več / sanje, mu reče odmev; brezoseb. spet je reklo: bum, bum ● ekspr. tega si ne da dvakrat reči to napravi brez obotavljanja; oprostite, tega nisem hotel reči nisem tako mislil, kot sem rekel; ekspr. ne bi mogel reči, kaj mu je ne vem, ni mi znano, kaj mu je; ekspr. s tem seveda nočemo reči, da je vse narobe izraža omilitev povedanega; pog. jaz si pa tudi ne pustim vsega reči izraža ogorčenje, protest zaradi določenih trditev, zlasti slabih; ekspr. ne odstopim od svoje zahteve. Rekel sem o tem ne mislim več govoriti, moja odločitev je dokončna; ekspr. svojega mnenja ne prekličem. Rekli ste s temi besedami ste si sami izbrali, določili neprijetne posledice; ekspr. če bi imel denar, ne bi rekel, tako pa ne bo nič bi stvar sprejel, uresničil; če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; pog. Ameriki je rekel za zmeraj adijo jo je zapustil; ekspr. ni rekel ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; ekspr. niti besede mi ni več rekel, naj ne grem nič več mi ni branil; reci še ti zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; če je tako, rečem da pritrdim, privolim; ekspr. včeraj sta si rekla da sta se poročila; pog. no, bom pa še jaz eno rekel bom pa še jaz nekaj povedal; ekspr. samo še eno reci, pa te udarim samo spregovori, oglasi se še; pog. počakaj, bova eno, kakšno, katero rekla se bova kaj (pametnega) pogovorila; ekspr. še hvala mi ni rekel čisto nič se ni zahvalil; publ. kaj bodo pa cene rekle kako bo to vplivalo na cene; ekspr. kar sem rekel, sem rekel izraža, da govoreči vztraja pri svojih besedah, svoji odločitvi; menda velja, kar sva rekla sva se dogovorila, zmenila; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal; če je tako, rečem ne zavračam, odklanjam, zanikam; ekspr. narod je tujcu odločno rekel ne se mu je uprl; ekspr. domači mu za ta dejanja nič ne rečejo ga ne oštejejo, se nanj ne jezijo; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva; ekspr. dolgo ni rekel nobene je molčal; ni povedal svojega mnenja; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; ekspr. nikogar ni bilo, da bi mu rekel zbogom da bi se poslovil od njega; ekspr. rekel je zbogom svojim načrtom nehal je misliti na njihovo uresničitev; ekspr. vest mu je rekla, da ni naredil prav zavedal se je, da ni naredil prav; ekspr. nekaj mu je reklo, da bo uspel slutil je, zdelo se mu je; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, tako bo neglede na besede, mnenje kogarkoli bo tako; ekspr. reci, kakšen napredek od lani izraža pritrditev, strinjanje; ekspr. reči komu kaj v obraz izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; to lahko rečemo, se lahko reče tudi za druge to velja, drži tudi za druge, o drugih; ekspr. ne rečem dvakrat, da ne bo prišel skoraj gotovo bo prišel; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog. prodaš? Prodam, samo ne vem, koliko bi rekel koliko bi zahteval, kakšno ceno bi postavil; pog. nazaj reči odgovoriti, ugovarjati; zastar. po pravici reči, to je zame nerazumljivo po pravici rečeno; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem neglede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. takih podjetij je reci in piši petindvajset poudarja presenetljivost navedenega podatka; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; reči in narediti je dvoje reči je lahko, besede uresničiti težje rêči se 1. za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime: po domače se reče pri Baričevih / gostilni se je reklo Lovski rog / da, temu se lahko reče sijajno 2. v zvezi kakor se reče, kot se reče opozarja na rabo kake stalne besedne zveze: živel je in dal drugim živeti, kakor se reče; ni bilo objektivnih razlogov, kot se je temu reklo 3. ekspr., v zvezi bi se reklo biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo: iti zdaj ven, bi se reklo podati se v gotovo smrt / to bi se reklo biti strahopeten 4. ekspr. poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se reče lakota; ali veste, kaj se to reče, če te nihče ne pogleda 5. izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo; se pravi: ženska? Se reče ona; to se reče, da so že nazaj ● naredili so. Smo, se reče prava beseda, izraz je smo; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, razume dobesedno rekóč: rekoč te besede, je odšla ∙ tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti rékši star.: to rekši, se veselo zasmeje; dražili so meščane, rekši: kje imate polža rékše zastar. namreč, natančneje rečeno: pogledal me je od nog do glave, rekše mojo opravo rečèn -êna -o deležnik od reči: nesramno rečena beseda jo je užalila; koliko lepše je to rečeno v izvirniku; kje je pa rečeno, da moram ravno jaz to narediti; s tem seveda ni rečeno, da je edino tako mogoče; še isti dan ali bolje rečeno še isto noč je odpotoval; ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen; odkrito rečeno, tako ne more iti dalje; lani je kraj obiskalo, na okroglo rečeno, deset tisoč turistov; kot že rečeno, se je to zgodilo sredi belega dne // knjiž. omenjen, naveden: do tega smo prišli na osnovi rečenih podatkov / zgodilo se je na rečeni dan dogovorjeni, napovedani ● ekspr. med nama rečeno, všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno brez odlašanja so sklep tudi uresničili; sam.: kaj je bilo rečenega o tem; v zvezi z dozdaj rečenim me zanima še nekaj ♪
  13.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  14.      refraktáren  -rna -o prid. (ȃ) med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten ♪
  15.      rehabilitácija  -e ž (á) glagolnik od rehabilitirati: rehabilitacija nedolžnih žrtev; moralna, politična rehabilitacija / rehabilitacija invalidov; zavod za rehabilitacijo / poklicna rehabilitacija ♪
  16.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  17.      rèinkarnácija  -e ž (ȅ-á) v nekaterih religijah ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju: verovati v reinkarnacijo; reinkarnacija v rastlini, živali / reinkarnacija duše; pren., knjiž. v tem našem sodobniku je znameniti rimski satirik doživel svojo reinkarnacijo // knjiž. ponovna oživitev, upodobitev: prava umetnost je reinkarnacija življenja / režiserjeva reinkarnacija dramskega besedila je vse prevzela postavitev, uprizoritev ♪
  18.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
  19.      rèintegrírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati ● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti ♪
  20.      réja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka ♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja 2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji 3. nar. krma, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam ● redko ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj ♪
  21.      réjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi živali: rejec prašičev, goveje živine / kmet rejec ♪
  22.      rejênec  -nca m (é) tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo: skrbeti za rejenca / rejenec se je poročil z domačo hčerjo / ekspr. te živali so rejenci mravelj ♪
  23.      réjevec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali ♪
  24.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪
  25.      réklamka  -e ž (ẹ̑) nekdaj knjiga nemške založbe Reclam: kupovati nedrage, a kvalitetne reklamke ♪

   2.064 2.089 2.114 2.139 2.164 2.189 2.214 2.239 2.264 2.289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA