Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vale (626-650)



  1.      uravnaválec  -lca [lc in c] m () knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje
  2.      uravnaválen  -lna -o prid. () s katerim se kaj uravnava: uravnavalna naprava
  3.      urejeválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature
  4.      urejeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na urejevanje: urejevalna načela / končati urejevalna dela
  5.      uresničeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj uresničuje: uresničevalec načrta, zamisli / knjiž. delovne množice so odločilni uresničevalec teh ciljev
  6.      uresničeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uresničevanje: uresničevalna sposobnost / uresničevalne možnosti
  7.      urezoválec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki urezuje: urezovalec usnjene galanterije
  8.      usklajeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj usklajuje: usklajevalec dela v skupini / usklajevalec različnih interesov
  9.      usklajeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na usklajevanje: usklajevalna naloga, vloga / usklajevalni sestanek
  10.      usmerjeválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj usmerja: več let je bil usmerjevalec prometa na križiščih / časnikar je usmerjevalec javnega mnenja / duhovni, idejni, umetniški usmerjevalec / usmerjevalec pogovora ♦ ptt poštni delavec, ki razvršča poštne pošiljke po poštnih centrih, naslovnih poštah 2. kar kaj usmerja: likovna vzgoja je pomemben usmerjevalec pri oblikovanju človekove osebnosti; ta ideja naj bi bila usmerjevalec kritike 3. naprava, priprava, ki kaj usmerja: avtomatski usmerjevalec; usmerjevalec niti pri šivalnem stroju
  11.      usmerjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo usmerjeválno prisl.: usmerjevalno vplivati
  12.      uspaválen  -lna -o prid. () ki uspava: uspavalna pijača, tableta; pomirjevalna in uspavalna sredstva / njegov glas je enoličen, skoraj uspavalen uspaválno prisl.: uspavalno učinkovati na koga
  13.      ustaljeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma; fiksir: dati film v ustaljevalec; razvijalec in ustaljevalec
  14.      ustoličeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ustoličuje: ustoličevalec nadškofov ♦ zgod. ustoličevalec koroških vojvod
  15.      ustoličeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ustoličevanje: ustoličevalni običaji, obredi / ustoličevalna pesem
  16.      ustrahoválen  -lna -o prid. () s katerim se ustrahuje: ustrahovalni ukrepi; okupatorjeva ustrahovalna dejanja / ustrahovalna metoda v vzgoji
  17.      utajeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj utajuje: utajevalci radijske naročnine / davčni utajevalec
  18.      utesnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na utesnjevanje: utesnjevalna določba ♦ jur. utesnjevalna razlaga predpisa, zakona restriktivna razlaga
  19.      utirjeválen  -lna -o prid. () teh., v zvezi utirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici
  20.      utrjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov ◊ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju
  21.      utrjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na utrjevanje: utrjevalni material / utrjevalna dela na fronti / utrjevalne vaje utrjeválno prisl.: šport utrjevalno deluje na telo
  22.      utrujeválen  -lna -o prid. () knjiž. ki utruja: utrujevalna taktika
  23.      uživálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj uživa: uživalec surove hrane / uživalci mamil / uživalec stanovanja, vinograda / uživalci pokojnin / ustvarjalci in uživalci umetnin / uživalci miru, udobja ∙ star. z novimi davki so spet prizadeti uživalci potrošniki, porabniki
  24.      uživálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na uživanje: uživalne navade / uživalna meja meja zemljišča, do katere sega uživanje; uživalna pravica na nacionaliziranem zemljišču ♦ zgod. uživalni lastnik v fevdalizmu imetnik pravice do uživanja določenega dohodka od nepremičnin
  25.      varčeválec  -lca [c] m () kdor varčuje pri banki, hranilnici: varčevalci dvigujejo denar / stanovanjski varčevalec

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA