Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vale (601-625)
- tekmoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪
- tlakoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s polaganjem tlaka: utrjevalci cestišča in tlakovalci ♪
- tlakoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
- točkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor točkuje: točkovalci stanovanj ♪
- točkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪
- trívalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna ♪
- tróvalénten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element ♪
- ubesedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine ♪
- ublaževálen -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
- učinkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev ♪
- udejstvoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon ♪
- uglaševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor uglašuje glasbene instrumente: uglaševalec klavirjev; dober uglaševalec ♪
- uglaševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka ♪
- ukazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor ukazuje: bil je oster ukazovalec / ekspr. ukazovalec svojim čustvom ♪
- ukazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
- uliválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uliva: ulivalec črk, zvonov ♪
- uliválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji ♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste ♪
- umirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
- umiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z umivanjem: umivalec trupel ♪
- umiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza ♪
- umoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično: hladen, trezen umovalec ♪
- umoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na umovanje: umovalna sposobnost / umovalna metoda spekulativna ♪
- uničeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega ♪
- uničeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevanje: uničevalna sredstva za vrtne škodljivce / pošiljati vojsko na uničevalne pohode; uničevalna vojna / uničevalni nameni; uničevalna moč potresa / ekspr. prevzel ga je uničevalen bes uničeválno prisl.: uničevalno delovati ♪
- upovedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na upovedovanje: upovedovalni postopek / upovedovalna sposobnost ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701