Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vale (301-325)



  1.      pohajkoválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci
  2.      pohujševálec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor (rad) pohujšuje: pohujševalec mladine
  3.      pohválen  -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega
  4.      poizvedoválec  tudi pozvedoválec -lca [c tudi lc] m () kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega
  5.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. () nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov
  6.      pojasnjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje
  7.      pojasnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pojasnjevanje: pojasnjevalni postopek / pojasnjevalni napisi; pojasnjevalna risba ♦ lingv. pojasnjevalni veznik vzročni priredni veznik za pojasnjevanje prej povedanega pojasnjeválno prisl.: o gostovanju so časopisi pisali pojasnjevalno, ne pa ocenjevalno
  8.      pokazoválec  -lca [c in lc] m () publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: analizirati pokazovalce gibanja proizvodnje / ta zahteva je eden od pokazovalcev, da postaja problem pereč znakov, dokazovšport., voj. kdor iz zaklonišča pri tarči kaže zadetke
  9.      pokončeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pokončuje: naravni pokončevalci škodljivcev; ekspr. nacistični pokončevalci / pokončevalci sveta
  10.      pokriválen  -lna -o prid. () ki se rabi za pokrivanje: pokrivalne plošče
  11.      pokuševálec  -lca [c tudi lc] m () strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
  12.      polaščeválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki
  13.      polaščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska
  14.      polepševálen  -lna -o prid. () ki je za polepševanje: polepševalna sredstva
  15.      polivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenskamed. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati
  16.      pomanjševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče ♦ lingv. pomanjševalno obrazilo
  17.      pomiloválen  -lna -o prid. () ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil pomiloválno prisl.: pomilovalno gledati, skomigniti z rameni
  18.      pomirjeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor pomirja: med množico so se pojavili pomirjevalci; nastopati kot pomirjevalec
  19.      pomirjeválen  -lna -o prid. () ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo pomirjeválno prisl.: pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika
  20.      pomiválec  -lca [c tudi lc] m () kdor se (poklicno) ukvarja s pomivanjem: najeti pomivalca oken; pomivalec posode v hotelu
  21.      pomiválen  -lna -o prid. () namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito
  22.      pomlajeválec  -lca [c tudi lc] m () ekspr. kdor pomlajuje: ta frizer je pravi pomlajevalec / tudi spanje je pomlajevalec
  23.      pomlajeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje
  24.      pomnoževálec  -lca [c tudi lc] m () ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec
  25.      ponarejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA