Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vale (251-275) 
- opominjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor opominja: poslušati opominjevalca; dobrohoten opominjevalec ♪
- opominjeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se opominja: opominjevalne besede ♪
- oporekoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi ♪
- opraševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) žuželka, ptica, ki oprašuje: čebela in čmrlj sta najpomembnejša opraševalca cvetja; pisani cveti vabijo opraševalce / veter je opraševalec žit ♪
- opraševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opraševanje: opraševalno delo čebel / opraševalne žuželke žuželke, ki oprašujejo ♪
- opravičeválen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki dela kaj opravičeno: opravičevalna izjava; opravičevalno pismo / opravičevalen pogled 2. ki opravičuje, zmanjšuje krivdo za kaj: opravičevalni razlogi; opravičevalna okoliščina ♪
- opredeljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor opredeljuje: samovoljen opredeljevalec slovenstva ♪
- opremljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z opremljanjem: opremljevalec je izbral temno pohištvo in starinske svetilke / knjigo je opremil izkušen opremljevalec ◊ film., rad. kdor dodaja radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume ♪
- oprezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor išče, čaka koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovalci so se poskrili ♪
- osemenjeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor je strokovno usposobljen za osemenjevanje živali: razpisati delovno mesto osemenjevalca ♪
- osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena ♪
- oskrboválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine ♪
- oskrboválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oskrbovanje: ti kraji so oskrbovalno področje za industrijska središča / oskrbovalna ladja; oskrbovalno skladišče / opravljati na cesti oskrbovalna dela ♪
- oskrunjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪
- osnoválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. ustanoven: osnovalni zbor ♪
- osrčeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. opogumljajoč, hrabrilen: hvaležen mu je bil za njegove osrčevalne besede ♪
- osrečeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor osrečuje: imenovali so ga osrečevalec človeštva ♪
- osrečeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osrečujoč: osrečevalen pogled; osrečevalne besede ♪
- osuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave ♪
- osveščeválen -lna -o prid. (ȃ) ki osvešča: osveščevalna vloga knjige / osveščevalno hotenje ♪
- osvetljeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. film., gled. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem: razpisali so mesto osvetljevalca / filmski, gledališki osvetljevalec 2. priprava za osvetljevanje: namestili so močne osvetljevalce ♪
- osvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvetljevanje: osvetljevalne luči, naprave ♪
- osvobojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osvobajanje: osvobojevalno dejanje, gibanje / osvobojevalna in odrešilna moč glasbe / star. osvobojevalni boj osvobodilni boj ♪
- osvojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) osvajalec: fašistični osvojevalci / osvojevalci gorskih vrhov ♪
- oválen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351 
