Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vale (1.530-1.554)


  1.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj ♪
  2.      raziskoválčev  -a -o [u̯č tudi lč] (ȃ) pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela ♪
  3.      raziskoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od raziskovalec: zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu ♪
  4.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
  5.      razkrajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razkrojevalec: razkrajalci snovi / knjiž. boj proti razkrajalcem enotnosti ♪
  6.      razkrajálen  -lna -o prid. (ȃ) razkrojevalen: razkrajalno delovanje bakterij; razkrajalno sredstvo ♪
  7.      razkrojeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od razkrojevalec: bakterije so razkrojevalke organskih snovi / razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov ♪
  8.      razletávati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odletavati na več strani: ob strelih pušk so se ptice razletavale 2. hitro, sunkovito razpadati na dele, kose: kozarci so padali na tla in se razletavali / za njimi so se razletavale granate razletavajóč se -a -e: razletavajoče se bombe ♪
  9.      razlezováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. z lezenjem prenehavati biti skupaj, na enem mestu: kače so se začele razlezovati // z lezenjem prihajati na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezovale po listju 2. počasi tekoč, polzeč se širiti, razširjati po površini: raztopljeno maslo se razlezuje po ponvi // nav. ekspr. širiti, razširjati se sploh: utrujenost se razlezuje po telesu / dim se razlezuje po sobi ♪
  10.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  11.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  12.      razpísnik  -a m (ȋ) razpisovalec: razpisnik natečaja ♪
  13.      razsodník  -a m (í) 1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsodnik; poklicati, postaviti koga za razsodnika // član razsodišča: imenovati, izbrati razsodnika; stalni razsodnik 2. knjiž. ocenjevalec: glasbeni, jezikovni razsodnik ♪
  14.      razsvetljáč  -a m (á) knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač ♪
  15.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
  16.      razširjeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od razširjevalec: razširjevalka novih idej ♪
  17.      raztreskávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. razbijati, drobiti: raztreskavati skale raztreskávati se razletavati se, eksplodirati: po pobočju za njimi so se raztreskavale granate ♪
  18.      razveseljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razveseljevalec ♪
  19.      realizátor  -ja m (ȃ) kdor kaj realizira, uresničevalec: realizator ideje, načrta / realizator oddaje; kritik je pohvalil vse realizatorje dramske predstave / žarg., šport. realizator gola, koša ♪
  20.      recenzènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor recenzira, ocenjevalec: recenzent je predlagal nekatere popravke; določiti recenzenta; recenzent učbenika / gledališki, založniški recenzent ♪
  21.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik ♪
  22.      réden  -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti // ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka 2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje 3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja 4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna // ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden 5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost 6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje 7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije ◊ jur. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno rédno prisl.: revija izhaja redno; ta bolezen se redno konča s smrtjo; ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe; po kosilu redno pijejo kavo; redno ali izredno študirati ∙ zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah ♪
  23.      redíti 1 -ím nedov., tudi rédi (ȋ í) 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja ● star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel redíti se 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila ● ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči ∙ ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja ♪
  24.      referatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki temelji na poročanju (o čem); poročevalen: referativni članki / referativno podajanje dogajanja v romanu poročevalsko ♪
  25.      referènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik ∙ knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca 2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem // kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi ♪

   1.405 1.430 1.455 1.480 1.505 1.530 1.555 1.580 1.605 1.630  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA