Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vale (126-150)



  1.      kóntraobveščeválen  -lna -o prid. (ọ̑-) ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev, protiobveščevalen: kontraobveščevalni policijski uradniki / kontraobveščevalna služba
  2.      koválen  -lna -o prid. () ki se rabi za kovanje: kovalno orodje ♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče
  3.      valénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo
  4.      kresoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev
  5.      kupčeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kupčuje: na trgu so se gnetli kupčevalci in prodajalci; konjski kupčevalec // star. trgovec, prekupčevalec: kupčevalec z vinom
  6.      kupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo
  7.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
  8.      letoválec  -lca [c in lc] m () publ. kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): število letovalcev v gorskih krajih raste
  9.      ljubkoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
  10.      ločeválen  -lna -o prid. () 1. s katerim se ločuje: ločevalni postopek 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen
  11.      malikoválec  -lca [c] m () 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja
  12.      maščeválec  -lca [c] m () kdor koga maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic, umorjenega očeta
  13.      maščeválen  -lna -o prid. () ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel
  14.      mečeválec  -lca [lc in c] m () nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih
  15.      miloválen  -lna -o prid. () star. ljubkovalen: milovalni gibi
  16.      miroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mirovanje: mirovalno stanje / mirovalna doba (groba) doba, v kateri se truplo ne sme prekopati
  17.      modroválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec
  18.      načrtoválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje: načrtovalci avtocest, mest; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec // publ. kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti
  19.      načrtoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika ♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem
  20.      nadaljeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj nadaljuje: nadaljevalec gradnje / nadaljevalec romantične smeri, tradicije
  21.      nadaljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni tečaj; nadaljevalni tečaj angleščine ◊ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola
  22.      nadlegoválec  -lca [c] m () kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk
  23.      nadzoroválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor nadzoruje: učitelj ga je postavil za nadzorovalca v odmorih / nadzorovalec proizvodnega procesa
  24.      nadzoroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nadzorovanje: nadzorovalno delo / nadzorovalna komisija / nadzorovalna letala
  25.      nagačeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA