Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (976-1.000)

976.      razvrščeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razvršča: razvrščevalec gradiva ♪
977.      razvrščeválen  -lna -o prid. (ȃ) po katerem se kaj razvršča: razvrščevalna metoda ♪
978.      redoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
979.      redoválnica  -e ž (ȃ) šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen ♪
980.      rekonvalescénca  -e ž (ẹ̑) okrevanje po prestani bolezni: rekonvalescenca po hudi pljučnici je trajala več mesecev; čas rekonvalescence / prebiti rekonvalescenco v zdravilišču ♪
981.      rekonvalescènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnik: poslati rekonvalescenta v klimatsko zdravilišče; rekonvalescent po škrlatinki ♪
982.      rekonvalescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rekonvalescente ali rekonvalescenco: rekonvalescentni oddelek / rekonvalescentni bolnik ♪
983.      rekonvalescêntka  in rekonvalescéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od rekonvalescent: rekonvalescentka že zmore krajše sprehode ♪
984.      rekonvalescêntski  in rekonvalescéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na rekonvalescente: rekonvalescentski oddelek ♦ med. rekonvalescentski serum serum iz krvi rekonvalescenta ♪
985.      reševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor rešuje: takoj po potresu so se zbrali številni reševalci; posebej usposobljeni reševalci v rudniku / izžrebati reševalce nagradne križanke; reševalci ugank / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; prostovoljni reševalci 2. delavec reševalne postaje, usposobljen za prevoz poškodovane ali obolele osebe in dajanje prve medicinske pomoči: reševalca sta položila ponesrečenca na nosila; poklicati reševalce ♪
986.      reševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na reševanje: reševalna akcija / reševalna ekipa; reševalna služba v rudniku / reševalna oprema / reševalni avtomobil rešilni avtomobil; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalna postaja; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah ♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene ♪
987.      reševálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od reševalec: prvi reševalci in reševalke so se zbrali takoj po potresu / reševalka križanke ♪
988.      revalorizácija  -e ž (á) glagolnik od revalorizirati: revalorizacija pokojnin; revalorizacija osnovnih sredstev / revalorizacija strokovnega dela ♪
989.      revalorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. ekon. na novo določiti vrednost, zlasti zaradi uskladitve z višjimi tržnimi cenami: revalorizirati stanarine 2. knjiž. na novo ovrednotiti, oceniti: pri študiju je moral revalorizirati dotedanje mnenje o problemu revalorizíran -a -o: revalorizirana vrednost ♪
990.      revalvácija  -e ž (á) fin. zvišanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute: revalvacija nekaterih valut; revalvacija in devalvacija / izvesti revalvacijo ♪
991.      revalvírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. izvesti revalvacijo: revalvirati valuto ♪
992.      rivál  -a m (ȃ) knjiž. tekmec: že v šoli sta bila rivala / tekmo med rivaloma bo prenašala tudi televizija ♪
993.      riválinja  -e ž (ȃ) knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja ♪
994.      rivalitéta  -e ž (ẹ̑) rivalstvo: do spora je prišlo zaradi rivalitete ● publ. politika rivalitete med velikimi državami tekmovanja ♪
995.      rivalizírati  -am nedov. (ȋ) publ. tekmovati, kosati se: rivalizirajo med seboj, kdo bo boljši ♪
996.      riválski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rivale ali rivalstvo: nasprotje med rivalskima skupinama / rivalska zavist ♪
997.      riválstvo  -a s (ȃ) knjiž. dejstvo, da je kdo tekmec koga: zaradi rivalstva sta se prepirala; ljubezensko rivalstvo med bratoma; rivalstvo v šoli ju je odtujilo / rivalstvo med mesti ♪
998.      rokoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
999.      sámohvála  -e ž (ȃ-á) hvaljenje samega sebe: to je samohvala; nekritična samohvala / naveličala se je poslušati te samohvale ∙ ekspr. brez samohvale povem, da sem jim vsa ta leta pomagal nočem, nimam namena poudarjati svoje pomoči ♪
1000.      sámohválen  -lna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na samohvalo: samohvalen govor sámohválno prisl.: ko ga je hvalila, je samohvalno še kaj dodajal ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076