Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (8.986-9.010)



  1.      sorodovínec  -nca m () zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci
  2.      soródstvo  -a s (ọ̑) 1. razmerje do človeka, iz katerega človek izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: veže nas sorodstvo; ugotoviti sorodstvo koga s kom; stopnja sorodstva; sorodstvo in svaštvo / pog. stopiti s kom v sorodstvo postati sorodnik glede na določeno zakonsko zvezo; biti v sorodstvu / bližnje sorodstvo; sorodstvo do drugega, tretjega kolena; sorodstvo po materini, očetovi strani / jezikovno sorodstvo narodov / krvno sorodstvo / med njima je duhovno sorodstvo // razmerje do bitja, iz katerega bitje izhaja ali s katerim ima skupnega prednika: razdeliti živali po njihovem sorodstvu; sorodstvo med človekom in opico 2. sorodnost: notranje, oblikovno sorodstvo teh pesmi je zelo opazno 3. sorodniki: kaj misli, poreče sorodstvo, me ne skrbi; moževo, tetino sorodstvo; del sorodstva je proti njegovi odločitvi / v osmrtnicah žalujoča žena, otroci in drugo sorodstvo ● publ. razvojno, tehnično je ta tip avtomobila v sorodstvu z audijem 80 ima zelo podobne razvojne, tehnične značilnostijur. pravno sorodstvo sorodstvo po posvojitvi; sorodstvo v ravni, stranski črti; vet. parjenje v najožjem sorodstvu
  3.      sórta  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte ♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte ● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari
  4.      sórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sortestar. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovostičeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste sórtno prisl.: sortno čist
  5.      sortíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na sortiranje: sortirni stroj / sortirni oddelek / sortirni delavci ♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; papir. sortirno sito sito za ločevanje trdnih delcev neustrezne velikosti v (vodni) suspenziji
  6.      sosében  tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje
  7.      sôsed  in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje / kot nagovor dobro jutro, sosed ∙ dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami
  8.      soséda  -e ž (ẹ̄) 1. ženska, ki živi, prebiva blizu koga: sosede so se zbirale in klepetale; opravljiva, prijazna soseda / ekspr. šola in naša hiša sta bližnji sosedi stojita blizu druga druge / kot nagovor dober dan, soseda // ženska, ki je najbližje koga v kaki smeri: med predstavo se je spogledoval s sosedo na levi 2. publ. sosednja država: država ima dobre odnose z vsemi sosedami; naša severna soseda Avstrija
  9.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga
  10.      soséščan  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prebivalec soseske: iskali so jo ženin, sorodstvo in vsi soseščani 2. nekdaj pripadnik soseske: soseščani so bili za odpravo paše; sklicati soseščane
  11.      sosvèt  -éta m ( ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo
  12.      sòtováriš  -a m (-) publ. tovariš: žrtvoval je življenje za sotovariše; bojni sotovariši
  13.      sòtvórec  -rca m (-ọ̑) publ. soustvarjalec, sooblikovalec: sotvorec jugoslovanskega filma / sotvorec naše kulture
  14.      sòučênec  -nca m (-é) redko sošolec: pri izpraševanju je prišepetaval součencu; srečal se je z nekdanjimi součenci
  15.      sòučênka  -e ž (-é) redko sošolka: pričakovala je obisk součenk
  16.      sòučinkováti  -újem nedov. (-) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo
  17.      sòudeleževáti se  -újem se nedov. (-) skupaj s kom se udeleževati: naročili so staršem, naj se mladina soudeležuje takih srečanj / tudi on se je soudeleževal tega posla sodeloval pri njem
  18.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (- -í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku
  19.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela
  20.      sòustvarjálka  -e [k in lk] ž (-) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije
  21.      sòužívati  -am nedov. (-í) knjiž. skupaj s kom uživati: souživati dobrine / souživati veselje pohvaljenega otroka
  22.      sòvaščánka  -e ž (-) ženska oblika od sovaščan: hvalil je svoje sovaščanke
  23.      sòvédec  -dca m (-ẹ̑) knjiž. kdor skupaj s kom ve za kaj: ob pobegu internirancev so kaznovali pomagače in sovedce
  24.      sòvladár  -ja m (-á) kdor je skupaj s kom vladar: prisilil je ostarelega očeta, da ga je imenoval za sovladarja
  25.      sòvozníca  -e ž (-í) ženska oblika od sovoznik: na tekmovanju motorjev s prikolico je sodelovalo več sovoznikov in le ena sovoznica

   8.861 8.886 8.911 8.936 8.961 8.986 9.011 9.036 9.061 9.086  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA