Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (86-110)


  1.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost ♪
  2.      ambivaléntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja ♪
  3.      arhiválen  -lna -o prid. (ȃ) arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol ♪
  4.      arhiválije  -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije ♪
  5.      avál  -a m (ȃ) fin. poroštvo, dano s podpisom na menici, menično poroštvo: dati aval ♪
  6.      avalíst  -a m (ȋ) fin. porok, ki je podpisan na menici, menični porok ♪
  7.      barválen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad ♪
  8.      besedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih ♪
  9.      biválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
  10.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo ♪
  11.      bivalíški  -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj ♪
  12.      biválnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge ♪
  13.      bljuválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo ♪
  14.      bljuválo  -a s (á) sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo; močno bljuvalo ♪
  15.      bojevalíšče  -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
  16.      črkoválen  -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
  17.      daroválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
  18.      daroválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
  19.      daroválnik  -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
  20.      davkoplačeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor mora plačevati davek: davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce ♪
  21.      davkoplačeválski  -a -o [u̯s in ls] (ȃ) pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost ♪
  22.      dedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dedovanje: dedovalna pravica ♪
  23.      deloválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor deluje: individualni delovalec; posameznik kot osamljen delovalec ♪
  24.      deloválnik  -a m (ȃ) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika ♪
  25.      devalorizácija  -e ž (á) fin. devalvacija: zakon o devalorizaciji; pren. devalorizacija človekovega dela ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA