Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (8.461-8.485)



  1.      róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj
  2.      román  -a m () daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerjelit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
  3.      romanizírati 1 -am nedov. in dov. () delati kaj romansko: romanizirati obmejne predele; prebivalstvo se je hitro romaniziralo romanizíran -a -o: romanizirani prebivalci
  4.      románski 1 -a -o prid. () 1. nanašajoč se na romaniko: romanski portal cerkve / romanski slog 2. nanašajoč se na Romane: romanski jeziki; romanske pesniške oblike / romansko prebivalstvo v Emoni ob prihodu Slovanov
  5.      rómati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. rel. iti k romarski cerkvi, v sveti kraj: romati na Brezje, v Sveto deželo; romati z avtobusom, peš; pren., ekspr. ljudje še vedno množično romajo na pesnikov grob 2. ekspr. potovati, hoditi: romati po svetu / vsa vas je romala na semenj šla / njegov pogled je romal po domači dolini / pismo je romalo več tednov / pripovedka je romala po vsej deželi se je širilapubl. druga nagrada za režijo je romala v Ljubljano je bila podeljena režiserju iz Ljubljane; ekspr. knjiga je romala iz rok v roke menjavala uporabnike, lastnike; ekspr. na mizo so romale steklenice izvrstnega vina so drugo za drugo prinašali; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. marsikatera knjiga je romala v ogenj je bila sežgana; evfem. marsikaj je že romalo z njim je ukradel romajóč -a -e: romajoč iz kraja v kraj, je videl marsikaj zanimivega
  6.      rompompòm  -ôma m ( ó) ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: rompompom ob prihodu gostov / reklamni rompompom ∙ ekspr. če ne bom izdelal, bo doma rompompom me bodo zelo oštevali, kaznovali; ekspr. njegov besedni rompompom vzneseno, a vsebinsko prazno govorjenje
  7.      róp  -a m (ọ̑) 1. nasilen odvzem materialnih dobrin s prisvojitvenim namenom: obtožili so ga ropa; preprečiti rop / živeti od ropa od ropanja / bančni, cestni rop; ekspr. rop stoletja zelo velik 2. zastar. plen: žival preži na rop ◊ rel. božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
  8.      rópar  -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar
  9.      róparica  -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev
  10.      róparski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar; roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo ● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival žival, ki lovi, pobija druge živali za hranoagr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; jur. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
  11.      rópati  -am nedov. (ọ̑) 1. nasilno jemati materialne dobrine: obtožili so ga, da je ropal; ropati denar in dragocenosti; ropati in moriti / ropati karavane, samotne popotnike / ropati banke, trgovine / ekspr. čebele ropajo tuje panje // množično nasilno jemati materialne dobrine: sovražna vojska je ropala po mestu 2. ekspr. izrabljati, izkoriščati: buržoazija je ropala delovno ljudstvo; oblastniki so neusmiljeno ropali prebivalstvo / ropati gozdove negospodarno jih izkoriščati ropajóč -a -e: preživljali so se, ropajoč mesta in vasi; ropajoče tolpe so strahovale prebivalstvo
  12.      ropotúlja  -e ž (ú) 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo ♦ muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja
  13.      rosomáh  -a m () zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha
  14.      róški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
  15.      rotacíjski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti
  16.      rotírati  -am nedov. () 1. knjiž. gibati se okoli osi; vrteti se: luč na strehi vozila rotira; rotirati in krožiti ♦ astr. galaksija, Sonce, Zemlja rotira se vrti 2. dov. in nedov., publ. menjati, zamenjati nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotirati vodilne kadre rotirajóč -a -e: kosmatiti usnje na rotirajočem valju rotíran -a -o: ne ve, ali bo rotiran
  17.      rotíti  -ím nedov. ( í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
  18.      rováš  -a m (á) 1. nekdaj po dolgem preklana palica, na katero se z zarezami označuje količina česa, navadno pri menjavi blaga, posojilu: z nožičem je zarezoval na rovaš merice mleka; črtice in križci na rovašu / volitev župana z rovašem 2. ekspr., v zvezi na rovaš na račun: smejali so se na njen rovaš; uganjati norčije na rovaš sosedov / bogastvo si je pridobil na rovaš revežev / pomota na rovaš naglice ● star. pri njem ima še nekaj na rovašu nekaj mu je dolžen; star. nekaj imata na rovašu zaradi otrok sta sprta
  19.      rováti  rújem nedov., rovál (á ú) star. 1. riti: rovati po zemlji 2. rovariti: vedno so kaj rovali proti oblasti
  20.      rovíšče  -a s (í) več med seboj povezanih rovov, ki jih naredi žival za svoje bivališče: krtovo rovišče ● zastar. obcestno rovišče obcestni jarek
  21.      rozína  -e ž () nav. mn. posušena grozdna jagoda nekaterih trt, ki se uporablja zlasti za nadev: potresti razvaljano testo z rozinami
  22.      róžica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja ● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladkobot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih
  23.      róžnica  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: pelargonije v rožnicah 2. nar. zahodno praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren: to je bilo že po rožnici ◊ bot. rožnice lesnate in zelnate rastline z navadno dvojnim cvetnim odevalom in suhimi ali omesenelimi plodovi, Rosaceae
  24.      ruína  -e ž () knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel
  25.      rúliti  -im nedov. (ú) knjiž. tuliti, rjoveti: lačna živina ruli v hlevu / ranjenec je rulil od bolečine / pred hišo rulijo kompresorji rulèč -éča -e: žival je ruleč bežala v gozd; ruleče oglašanje

   8.336 8.361 8.386 8.411 8.436 8.461 8.486 8.511 8.536 8.561  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA