Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (7.711-7.735)


  1.      priskútnež  -a m (ȗ) slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval ♪
  2.      priskútnost  -i ž (ú) ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati // nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja ∙ ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo ♪
  3.      prislúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba 2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam delovnih ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila ♪
  4.      prisluhováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko prisluškovati: čez nekaj korakov se je ustavil in prisluhoval; prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje / prisluhovati šumenju gozda ♪
  5.      prisluškávati  -am nedov. (ȃ) redko prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda ♪
  6.      prisluškováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo ● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko ♪
  7.      prismodè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nespameten, neumen moški: takle prismode nam že ne bo ukazoval; to še vsak prismode zna / kot psovka bodi že tiho, prismode ♪
  8.      prismúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel ♪
  9.      prisostvováti  -újem nedov. (á ȗ) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga ♪
  10.      prispéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila ♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil ♪
  11.      prispévati  -am dov. in nedov. (ẹ́) 1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč dinarjev; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati 2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov ∙ publ. partija je prispevala velike žrtve v boju proti okupatorju je veliko žrtvovala; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali ♪
  12.      prispévek  -vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek // dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki ♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno zavarovanje del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec v samoupravne interesne skupnosti za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje 2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / prispevek h krepitvi socializma / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini ∙ prispevki za zgodovino gradivo 3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki ♪
  13.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  14.      pristaníšče  -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
  15.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  16.      pristének  -nka m (ẹ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku // manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli ♪
  17.      pristójnost 2 -i ž (ọ́) zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti ♪
  18.      prístovati  -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ) zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi ● zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh ♪
  19.      prisúvati  -am tudi -sújem in prisuváti -súvam tudi -sújem dov., prisúvaj prisúvajte in prisuvájte; prisuvál tudi prisúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti kam: prisuval ga je iz hiše ♪
  20.      priščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil ∙ ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval 2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste ♪
  21.      prišepetávati  -am nedov. (ȃ) šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja // ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čimprej stori zaupno predlagal, svetoval ♪
  22.      prišépniti  -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̑) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval ♪
  23.      prišívati  -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í) s šivi pritrjevati: prišivati gumbe ♪
  24.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  25.      prištévati  -am nedov. (ẹ́) 1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti // mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati 2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom prištevajóč -a -e: napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje ♪

   7.586 7.611 7.636 7.661 7.686 7.711 7.736 7.761 7.786 7.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA