Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (7.401-7.425)


  1.      preseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: nemški okupator je preseljeval naše ljudi ob meji preseljeváti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: takrat se ljudje niso smeli preseljevati, kamor so hoteli / živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane ♪
  2.      presenéčenje  -a s (ẹ̑) ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica kakega nepričakovanega predhodnega dejanja: ni skrival presenečenja, ko ga je zagledal med poslušalci; od presenečenja je obstal; novico je sprejel s presenečenjem; neprijetno, prijetno, veliko presenečenje; njegovo presenečenje je bilo videti resnično / doživeti presenečenje; pripraviti komu presenečenje / ekspr. prvo presenečenje je bilo že za njo / na njegovo presenečenje je bil rezultat pravilen; na presenečenje vseh je začela jokati // kar povzroči tako stanje: njena zmaga je bila veliko presenečenje; doma jih je čakalo presenečenje; prirejal mu je presenečenje za presenečenjem ● publ. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan ◊ voj. mina presenečenja eksplozivni naboj, skrit v navidez nenevarnem predmetu ♪
  3.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  4.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri ♪
  5.      presíliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. preobremeniti, preutruditi: presiliti koga z delom; presiliti živino; presiliti se z oranjem presíljen -a -o 1. deležnik od presiliti: presiljena žival 2. zastar. prenapet, pretiran: presiljen gib / presiljene podobe v pesmi; presiljeno odpovedovanje ♪
  6.      presipávati  -am nedov. (ȃ) s sipanjem spravljati kaj sipkega v drugo posodo: presipavati žito; zrnje je presipaval iz roke v roko ♪
  7.      preskákati  in preskakáti -skáčem, stil. preskákati -am dov., preskáčite, tudi preskákaj, tudi preskakájte (á á á; á) s skakanjem prehoditi: z lahkoto je preskakal to razdaljo preskákati se in preskakáti se, stil. preskákati se s skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: živali je spustil iz hleva, da bi se preskakale ♪
  8.      preskakováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo / preskakovati z noge na nogo; pren. misli so mu preskakovale od bojev na dom 3. nav. ekspr., s predlogom spreminjati, menjavati predmet dela, delovanja: v pogovoru je hitro preskakoval z enega predmeta na drugega 4. nav. ekspr. večkrat ne upoštevati česa, kar bi glede na vrstni red moralo biti upoštevano: pri branju preskakovati strani, vrstice / pri prepletanju s trakom preskakovati po eno luknjico ● ekspr. njegov pogled je preskakoval z obraza na obraz pogledoval je zdaj tega zdaj onega ◊ šah. skakač lahko preskakuje figure; teh. električna iskra preskakuje med elektrodama svečke preskakováje: stekla je po stopnicah, preskakovaje po tri hkrati preskakujóč -a -e: teči po gozdu, preskakujoč korenine; otrok je bral knjigo, preskakujoč težja mesta; preskakujoč pomenek ♪
  9.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  10.      preskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju ● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru ◊ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; lingv., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre ♪
  11.      preskŕba  -e ž (ȓ) 1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor 2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ♪
  12.      preskŕben 1 -bna -o prid. (ŕ r̄) 1. preveč skrben: njegovi starši so preskrbni; preskrbna mati ga ni pustila v družbo 2. ekspr. zelo skrben: žalovala je za svojim preskrbnim očetom preskŕbno prisl.: preskrbno se oblačiti ♪
  13.      preskrbljênost  -i ž (é) stanje preskrbljenega: jeseni je preskrbljenost najboljša; preskrbljenost tržišča; dobra preskrbljenost prebivalstva z mesom / materialna preskrbljenost otrok ♪
  14.      preskrbovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preskrbovati: preskrbovanje prebivalstva z zelenjavo / naloga špedicije je tudi preskrbovanje tovorov za druga prevozniška podjetja ♪
  15.      preskrbováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi ♪
  16.      preslédkoma  prisl. (ẹ̑) v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma ♪
  17.      preslepíti  -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
  18.      preslikováti  -újem nedov. (á ȗ) preslikavati: preslikovati sobo / slike je umetnik vedno znova preslikoval in spreminjal ♪
  19.      preslojevánje  -a s (ȃ) prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje ♪
  20.      presmúčati  -am dov. (ȗ) s smučanjem opraviti kako pot: smučar je presmučal tekmovalno progo brez padca; ta teren sta že večkrat presmučala ♪
  21.      presnávljati  -am nedov. (á) 1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol 2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala presnavljajóč -a -e: presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje ♪
  22.      presnét  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža a) nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ali se ta presneti fant še ni vrnil / pusti to presneto reč pri miru; presneta veselica, koliko sem zapravil / kot psovka presneta neroda, kaj si spet razbil b) občudovanje: presneto dekle, le kdaj je postalo tako čedno // v medmetni rabi, v zvezi presneta reč, stvar izraža zaskrbljenost, nejevoljo: ti presneta reč, kako bi neki prišel tja; presneta stvar, spet se me loteva prehlad / presneta reč, teh ljudi pa tudi ni nikoli doma presnéto prisl. 1. zelo, hudo: presneto smo se namučili; on ti bo lahko še presneto škodoval; to so bili presneto hudi časi; presneto slabo mu gre / elipt. presneto je ljudi, saj bodo še dvorano podrli 2. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: presneto, saj me je sram, če na to pomislim; to so bili lepi dnevi, presneto; pretepel ga bom, presneto, da ga bom; denar sem položil na mizo, presneto da b) nejevoljo, nestrpnost: presneto, kdo bo pa imel denar, če ne on; presneto, to je pa že preveč; kaj čakaš, presneto c) začudenje, navdušenje: presneto, dosti si dobil; to je pa lepo, presneto / star. presneto nazaj, kdaj si tako zrasla č) pritrjevanje: kako se je shladilo, ali ne? Presneto da ♪
  23.      presnováti  -snújem dov., presnovál (á ú) knjiž., redko preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise ∙ knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik ♪
  24.      presodíti  in presóditi -im dov., presójen (ȋ ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev priti do kake ugotovitve: sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje; trezno moram presoditi, kaj naj ukrenem // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznati resnično vrednost česa: presoditi dogodek, položaj; presoditi dokaze / knjiž. presoditi pravilnost listine // ugotoviti: ozrl se je v nebo, da bi presodil čas; po glasu sem presodil, da je on 2. knjiž. oceniti: profesorja je presodil za dobrega človeka; presoditi koga na oko / slabo je presodil oddaljenost predmeta ♪
  25.      presójati  -am nedov. (ọ́) 1. s podrobno raziskavo podatkov, dejstev prihajati do kake ugotovitve: sam boš moral presojati, kaj je pravilno in kaj narobe; hladno presojati kaj; zna samostojno presojati; presojal je temeljito // s podrobno raziskavo podatkov, dejstev spoznavati resnično vrednost česa: presojati dogodke, dokaze; pravilno presojati položaj / presojati pritožbe / knjiž. presojati skladnost listine z zakoni ∙ znamenja, po katerih se presojajo tla ugotavljajo 2. knjiž. ocenjevati: prizanesljivo je presojal njegove besede; mladeniči so ogledovali in presojali dekleta; način presojanja živine / presojati literarna dela presojajóč -a -e: presojajoče oči; prisl.: presojajoče gledati presójan -a -o: presojani predmet ♪

   7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA