Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (7.161-7.185)


  1.      predstávnik  -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
  2.      predstávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov 2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva // redko domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina ♪
  3.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
  4.      predvidévati  -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov ♪
  5.      prèdvozáč  -a m (ȅ-á) šport. smučar, ki pred tekmovanjem preizkusi in utiri progo za smuk, slalom, veleslalom: nastopilo bo le deset tekmovalcev, vsi drugi bodo predvozači ♪
  6.      prèdzakónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo ♪
  7.      predzídje  -a s (ȋ) redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije ♪
  8.      prèdželódec  -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
  9.      prefácija  -e ž (á) rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše; hvalospev: moliti, peti prefacijo ♪
  10.      prefantováti  -újem dov. (á ȗ) ekspr. prebiti, preživeti ob fantovanju: vse noči je prefantoval ♪
  11.      prefín  -a -o prid. (ȋ) 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice ♪
  12.      pregánjati  -am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival ♪
  13.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  14.      pregibávati  -am nedov. (ȃ) razgibavati: atlet je pregibaval mišice; počasi so se pregibavali ♪
  15.      preglasováti  -újem dov. (á ȗ) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan ♪
  16.      preglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) preglašati: z vseh strani so ga preglaševali otroški glasovi; hrup je preglaševalo bučanje vetra / skrbi so preglaševale njegovo ustvarjanje ♪
  17.      pregledávati  -am nedov. (ȃ) star. pregledovati: pregledavati račune / pregledaval je vso okolico ♪
  18.      pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev ♪
  19.      preglédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja ♪
  20.      pregledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike ♪
  21.      pregluševáti  -újem nedov. (á ȗ) zaradi večje glasnosti povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot koles je pregluševal njene besede; pesem je pregluševalo hupanje avtomobilov ♪
  22.      preglušíti  -ím dov., preglúšil (ȋ í) zaradi večje glasnosti povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: njihove klice je preglušilo grmenje; pesem je preglušila šumenje valov / preglušiti govornika z vpitjem; pren., ekspr. skušal je preglušiti glas srca // ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: glasba je preglušila njen nemir / te besede niso mogle preglušiti njegove slutnje preglušèn -êna -o: šepet je bil hitro preglušen ♪
  23.      pregnánost  -i ž (á) lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost // knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja ♪
  24.      pregnáti  -žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala ● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti pregnáti se ekspr. s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal pregnán -a -o 1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina 2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj ♪
  25.      pregorèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ekspr. 1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede 2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec pregoréče prisl.: pregoreče ljubiti ♪

   7.036 7.061 7.086 7.111 7.136 7.161 7.186 7.211 7.236 7.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA