Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (6.511-6.535)


  1.      pogórje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezane gore: skalnato pogorje; najvišji vrh v pogorju / triglavsko pogorje / ta navada je v pogorju izginila ∙ ekspr. tam je bilo zbrano že vse pogorje prebivalci pogorja ♪
  2.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši ♪
  3.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje ♪
  4.      pograbíti  in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljenjem a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti ● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena ♪
  5.      pogrezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pogrezniti: pogrezljiva tla / pogrezljivi šivalni stroj ♦ gled. pogrezljivi oder oder, pri katerem se tla lahko pogreznejo ♪
  6.      pogrezováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih pogrezati: pogrezovati in dvigati vedro; kolo se je pogrezovalo v blato ♪
  7.      pogrgrávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih grgrati: bolnik je sopel in pogrgraval // v presledkih dajati glasove kot voda pri vretju: voda v loncu je pogrgravala; brezoseb. zunaj je grmelo in pogrgravalo ♪
  8.      pogrínjek  -jka m (ȋ) kar se pripravi na (pogrnjeno) mizo za serviranje hrane eni osebi: pripravila je pogrinjke za šest gostov; razstava sodobnih pogrinjkov / tak pomivalni stroj pomije naenkrat osem pogrinjkov posode za serviranje hrane osmim osebam // prtiček, na katerega se postavi ta pogrinjek: krožnik mora stati sredi pogrinjka; barvasti, vzorčasti pogrinjki; kupiti komplet pogrinjkov ♪
  9.      pogrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: v nekaterih narečjih pogrkavajo; pogrkaval je kot Parižani 2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: stokal je in pogrkaval pogrkavajóč -a -e: pogrkavajoča govorica; prisl.: pogrkavajoče govoriti ♪
  10.      pogrkováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izgovarjati glas r v zadnjem delu ustne votline: rahlo pogrkuje; tam skoraj vsi pogrkujejo 2. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: hropel je in pogrkoval pogrkujóč -a -e: pogrkujoča govorica ♪
  11.      pogrmévati  -am nedov. (ẹ́) 1. brezoseb. v presledkih grmeti: za hribi lahno pogrmeva 2. v presledkih dajati grmenju podobne glasove: motorji bombnikov so skoraj vsak dan pogrmevali nad mestom; pren., ekspr. nesreča je pogrmevala v ozračju ♪
  12.      pogúgati  -am tudi -ljem dov. (ū) krajši čas gugati: valovi so kdaj pa kdaj pogugali čoln; pogugati se v naslanjaču / najmlajšega je še malo pogugala in odšla poujčkala, pozibala ♪
  13.      pogugávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. v presledkih gugati: valovi pogugavajo ladjo; veter pogugava veje; nad vrati se pogugavajo svetilke / pogugavati otroka v presledkih ujčkati, zibati ♪
  14.      pogúm  -a m (ȗ) pripravljenost storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: za tako dejanje je potreben velik pogum; občudovala je pogum, s katerim se je lotil tega / pogum mu je upadel, zrasel; to mu je dalo, ekspr. vlilo novega poguma; ni imel dovolj poguma, da bi to storil; to mu ni vzelo poguma / dobiti pogum opogumiti se; zbral je ves svoj pogum in spregovoril; ekspr. pokazal je levji pogum / lotiti se česa z velikim pogumom / elipt. le pogum / kar s pogumom, ga je spodbujal kar pogumno // ekspr. predrznost, nesramnost: v obraz mi je lagal, kakšen pogum ● ekspr. pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen ♪
  15.      pogúmen  -mna -o prid., pogúmnejši (ú ū) 1. ki si upa storiti kaj kljub težavam, nevarnosti: pogumen človek se tega ne bo bal; to je pogumna deklica; biti, postati pogumen / pogumni vojaki hrabri // ki izraža, kaže pogum: pogumen korak, pogled; pogumne besede; pogumno dejanje 2. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: pogumna metafora, misel pogúmno prisl.: pogumno iti, korakati; pogumno odgovoriti; pogumno prenašati trpljenje; pogumno stopiti pred koga / le pogumno; sam.: le najpogumnejši so nadaljevali pot ♪
  16.      pohajkáč  -a m (á) knjiž. pohajkovač, pohajkovalec: srečeval je mlade pohajkače; težaki in pristaniški pohajkači ♪
  17.      pohajkováč  -a m (á) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: na trgu je videval pohajkovače / bil je pohajkovač in lenuh ♪
  18.      pohajkováti  -újem tudi pohájkovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) hoditi brez cilja, namena: celo popoldne je pohajkoval po mestu; vojaki so v skupinah pohajkovali ob obrežju / pohajkoval je od znanca do znanca // nav. ekspr. lenariti: on nikoli ne pohajkuje / pohajkovati v senci ♪
  19.      pohíštvo  -a s (ȋ) 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro ♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo ♪
  20.      pohitévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. hiteti: ves dan pohiteva po kuhinji; pohitevati iz kraja v kraj; pohitevati za kom; zelo je pohiteval, da bi prišel še pred mrakom / dnevi pohitevajo / pohitevati z delom ● knjiž. njegova ura pohiteva prehiteva ♪
  21.      pohlépen  -pna -o prid., pohlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: pohlepen človek; bil je pohlepen in gospodovalen / pohlepen po bogastvu, denarju / bil je pohlepen novih vtisov // ki izraža tako željo: pohlepne oči / napravil je pohlepen požirek pohlépno prisl.: pohlepno jesti; pohlepno je strmel vanjo ♪
  22.      pohlipávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih hlipati: ves čas je sedela v kotu in pohlipavala // v presledkih sunkovito, daveč se dihati: bolnik je stokal in pohlipaval; brezoseb. v prsih ji pohlipava ♪
  23.      pohrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali, zlasti goveda in prašiča: kupiti kilogram pohrbtine ♪
  24.      pohrčávati  -am nedov. (ȃ) redko posmrčavati: sloneli so ob stenah in pohrčavali; pren. žaga glasno pohrčava ♪
  25.      pohrkávati  -am nedov. (ȃ) večkrat hrkati: jezil se je in pohrkaval / pohrkavati pri jedi ♪

   6.386 6.411 6.436 6.461 6.486 6.511 6.536 6.561 6.586 6.611  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA