Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (611-635)


  1.      pokriválo  -a s (á) vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo // kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo // knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo ♪
  2.      pokuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino ♪
  3.      polaščeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor se česa polašča: po vsem hlepeči polaščevalci in izkoriščevalci sveta / polaščevalci in polaščeni posamezniki ♪
  4.      polaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polaščanje: ta dejavnost ni bila polaščevalna / polaščevalne vojne / polaščevalna nagnjenja posameznikov polaščevalska ♪
  5.      polaščeválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na polaščevalce: polaščevalska nagnjenja posameznikov / polaščevalska ideologija ♪
  6.      polepševálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za polepševanje: polepševalna sredstva ♪
  7.      polivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; večvalenten: polivalenten element 2. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polivalentna izkušenost / polivalentna izobrazba / ta beseda je polivalentna večpomenska ♦ med. polivalentno cepivo cepivo proti različnim oblikam iste nalezljive bolezni ali proti več boleznim hkrati ♪
  8.      pólkvalificíran  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ȋ) ki je na delovnem mestu, za katero je potrebno krajše organizirano, pretežno praktično usposabljanje: polkvalificirani delavec, zidar; sam.: tečaj za polkvalificirane ♪
  9.      pólkvalifikácija  -e [u̯k] ž (ọ̑-á) usposobljenost polkvalificiranega delavca: pridobiti si polkvalifikacijo; tečaj za polkvalifikacijo ♪
  10.      pólživálski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja 2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi ♪
  11.      pomanjševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomanjševanje: pomanjševalno razmerje / pomanjševalne in povečevalne leče ♦ lingv. pomanjševalno obrazilo ♪
  12.      pomanjševálnica  -e ž (ȃ) lingv. beseda, ki izraža pomanjšanje: tvoriti pomanjševalnice / rad uporablja pomanjševalnice ♪
  13.      pomiloválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil pomiloválno prisl.: pomilovalno gledati, skomigniti z rameni ♪
  14.      pomirjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pomirja: med množico so se pojavili pomirjevalci; nastopati kot pomirjevalec ♪
  15.      pomirjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen; pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo pomirjeválno prisl.: pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika ♪
  16.      pomirjeválo  -a s (á) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirjevala; korenika te rastline se uporablja kot pomirjevalo za srce ♪
  17.      pomiválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s pomivanjem: najeti pomivalca oken; pomivalec posode v hotelu ♪
  18.      pomiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito ♪
  19.      pomiválka  -e [u̯k; prvi pomen tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki 2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka ♪
  20.      pomiválnica  -e ž (ȃ) prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici ♪
  21.      pomiválnik  -a m (ȃ) redko pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivalnik / kupili so pomivalnik pomivalni stroj ♪
  22.      pomlajeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor pomlajuje: ta frizer je pravi pomlajevalec / tudi spanje je pomlajevalec ♪
  23.      pomlajeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pomlajevanje: pomlajevalna kopel, operacija ♦ gozd. pomlajevalna doba doba, v kateri v gozdu zraste in se utrdi mlado drevje ♪
  24.      pomnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči; multiplikator: izračunati pomnoževalec ♪
  25.      ponarejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪

   486 511 536 561 586 611 636 661 686 711  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA