Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (5.176-5.200)



  1.      neúmen  -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži ● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled
  2.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled
  3.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril
  4.      nèuporáben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno
  5.      nèuporábnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo
  6.      nèustréznost  -i ž (-ẹ́) neprimernost: pritoževali so se zaradi neustreznosti roka / neustreznost znanja
  7.      nèutrúden  -dna -o prid. (-ū) nav. ekspr. 1. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo: neutruden delavec, pisatelj / občudovali so njegovo neutrudno delo / kljub neutrudnemu iskanju ga niso našli vztrajnemu 2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neutrudna požrtvovalnost, pridnost nèutrúdno prisl.: neutrudno delati, pisati
  8.      nèuvidéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka uvidevnosti, razumevanja: neuvideven vzgojitelj / nekateri neuvidevni obiskovalci bolnike z govorjenjem preveč utrujajo
  9.      nèužíten  -tna -o prid. (-) ki ni užiten: neužitne dele živali uporabijo za gnojila; stara jed je neužitna / užitne in neužitne gobe // ekspr. slab, nekvaliteten: neužitna povest; kar je skuhala, se mu je zdelo neužitno ● ekspr. to je neužiten človek zoprn
  10.      neváren  -rna -o prid., nevárnejši (á ā) 1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh: nevarni poskusi z razstrelivom; ta plin je nevaren; škarje so za otroke nevarne / nevaren ovinek; narasla reka postaja nevarna; na tem odseku je cesta smrtno nevarna / družbi, za družbo nevarni pojavi; biti v nevarnem položaju; zdravju nevarno delo škodljivo / to je nevaren človek / nevarna žival ki rada napada 2. o katerem se domneva, da bo imel za koga slabe, hude posledice: nevarna bolezen, poškodba; rana je smrtno nevarna; nevarno prehitevanje; plezanje po skalah je pozimi nevarno / nevarne grožnje / pogovor se je zasukal v nevarno smer ♦ med. nevarna novotvorba 3. ekspr. o katerega dobrem, pozitivnem uspehu za prizadetega se dvomi: ta tvoj načrt, poskus je nevaren 4. ekspr. ljubezensko, spolno zelo privlačen: to je nevarna ženska; biti nevaren za žensko srce / njemu ni nobena ženska nevarna ● ekspr. fant je zdaj v nevarnih letih v puberteti nevárno 1. prislov od nevaren: nevarno zboleti; nevarno strme stopnice 2. v povedni rabi izraža a) veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarno je, da se bo v takem vremenu prehladil b) neprimernost, škodljivost česa: takrat je bilo nevarno govoriti resnico; sam.: to ni nič nevarnega
  11.      nèvážnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nevažnega: sklicevali so se na nevažnost opisanih okoliščin; važnost in nevažnost vprašanja
  12.      nèverjéten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je
  13.      nèvéšč  -a -e prid. (-ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka // neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec
  14.      nèveščák  -a m (-á) zastar. nestrokovnjak, nepoznavalec: neveščak ne bo spoznal, da vino ni pristno
  15.      nevoščljív  -a -o prid. ( í) ki drugemu ne privošči: nevoščljiv človek; bil mu je nevoščljiv za uspeh, star. uspeha; bila ji je nevoščljiva zaradi nove obleke / z nevoščljivim obrazom si je ogledoval sosedovo novo hišo nevoščljívo prisl.: nevoščljivo je gledal za tovariši, ker so se odpeljali na morje
  16.      nevoščljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nevoščljivega človeka: moti me njegova nevoščljivost / muči ga huda nevoščljivost; z novo obleko je vzbujala nevoščljivost / ekspr. vse to je govoril iz same nevoščljivosti; z nevoščljivostjo je opisoval prijateljev novi avto ∙ preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv nevoščljivost je zelo pogosta človeška lastnost
  17.      nevrálgičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na nevralgijo: nevralgična bolečina 2. publ., v zvezi s področje, točka ki povzroča težave, skrbi: specialisti, kvalificirani za nevralgične točke priprave in proizvodnje; Vietnam je bil nevralgično področje Azije
  18.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci
  19.      nèvreténčar  in nèvretênčar -ja m (-ẹ̑; -) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice: vretenčarji in nevretenčarji
  20.      nèvsakdánji  -a -e prid. (-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega
  21.      nevtrálec  -lca m () kdor je nevtralen: prišteval se je k nevtralcem; zmagovalci, premaganci in nevtralci / publ. evropski nevtralci nevtralne države
  22.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši () 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barvaagr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
  23.      nevtrálnost  -i ž () stanje nevtralnega: nevtralnost države; pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnosti ♦ jur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni
  24.      nèvzdŕžnost  -i ž (-) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdržnega: nevzdržnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdržnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdržnosti zelo; star. nevzdržnost v jedi in pijači nezmernost
  25.      neworleanški  tudi neworleanski -a -o [prva oblika njúórli(e)n-; druga oblika njúorleán-] prid. (-ọ̑; -) nanašajoč se na New Orleans: neworleanški prebivalci ♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju

   5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA