Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
val (5.026-5.050) 
- négo in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
- negodovánje -a s (ȃ) glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel ♪
- negodováti -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
- negovánec -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
- negovánka -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
- negovánost -i ž (á) lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost ♪
- negováti -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
- nehávati -am nedov. (ȃ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe ♪
- nèhomogén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj ♪
- nèimenován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan ◊ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega ♪
- nèinteligénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje ♪
- nèizbrán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izbran: neizbrani kandidati; na natečaju neizbrane skladbe bodo vrnili avtorjem / evfem. ošteval ga je z najbolj neizbranimi besedami neprimernimi, nespodobnimi ♪
- nèizenáčen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izenačen: gospodarski položaj teh držav je še neizenačen; neizenačene tekmovalne skupine ♦ šah., šport. neizenačen rezultat ♪
- nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo ♪
- nèizprôsnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost neizprosnega: poznala je njegovo doslednost in neizprosnost; slovel je po svoji neizprosnosti / ekspr.: spoznal je vso neizprosnost predpisov, zakonov; bati se neizprosnosti življenja / ekspr.: življenje se mu je pokazalo v vsej neizprosnosti; za svoje pravice se je bojeval z vso neizprosnostjo ♪
- nèjéšč -a -e prid., tudi neskl. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni ješč: neješči otroci; fant je zelo neješč; neješča žival ♪
- nèjéščnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
- nejevérnost -i ž (ẹ́) star. nezaupanje, dvom: iz očetovih oči je ob sinovih besedah odsevala nejevernost / poslušal ga je z nejevernostjo ♪
- nejevólja -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
- nejevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob njenih besedah je postal nejevoljen; ko ga je prehitela, je nejevoljen pospešil korak; nejevoljen je vprašal, kaj hoče / bil je nejevoljen, ker so ga zmotili pri delu ∙ star. večkrat je bil že nejevoljen nanj hud, jezen // ki vsebuje, izraža nejevoljo: opazila je njegov nejevoljni pogled / z nejevoljnim obrazom je odšel iz sobe nejevóljno prisl.: nejevoljno odgovoriti, vprašati; nejevoljno je zmajeval z glavo ♪
- nékajúren -rna -o prid. (ẹ̄-ȗ) ki traja nekaj ur: hojo so nadaljevali po nekajurnem počitku; iščemo dekle za nekajurno pomoč v gospodinjstvu; nekajurna razprava; nekajurna vožnja / nekajurna vremenska napoved napoved, ki velja za nekaj ur ♪
- nékam prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom
pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako ♪
- nèkatóliški -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na nekatolike: nekatoliško prebivalstvo ♪
- nèkaznovánje -a s (ȅ-ȃ) dejstvo, da kdo ni (bil) kaznovan: hvaliti se z nekaznovanjem / potrdilo o nekaznovanju ♪
- nèkaznovánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti ♪
4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 
