Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (4.726-4.750)


  1.      náda  -e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila; gojiti, imeti, vzbujati nade; star. staviti nade v koga; ekspr. goljufive, prazne nade; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili; živi v nadi, da bo obogatel ∙ ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval ♪
  2.      nadálje  prisl. (ā) knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej: lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami 2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo lahko orožje 3. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega; dalje, potem: številno uradništvo, nadalje oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj / publ. nadalje so govorili še o kulturnih stikih razen tega ♪
  3.      nadaljevátelj  -a m (ȃ) star. nadaljevalec: on ni začetnik, ampak nadaljevatelj / nadaljevatelj tradicije ♪
  4.      nadaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli ∙ če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal // delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami // delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov 2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom nadaljeváti se 1. biti, obstajati dalje a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje ∙ ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek 2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo nadaljeváje star.: nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj nadaljujóč -a -e: nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano ♪
  5.      nadáljnji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen // ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj 2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč dinarjev, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  6.      nadárbinar  -ja m (ȃ) rel. uživalec nadarbine ♪
  7.      nadéjati se  -am se in nádejati se -am se nedov. (ẹ̑; ȃ) knjiž. 1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati // prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom 2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal nadejajóč se -a -e: nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov ♪
  8.      nadelávati  -am nedov. (ȃ) alp. nadelovati: ves teden so nadelavali stezo v steno ● ekspr. začel ga je nadelavati z motiko tepsti, pretepati ♪
  9.      nadévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico ● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja nadévati se knjiž., ekspr. naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico ∙ ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače) nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji ♪
  10.      nadglavíšče  -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču ♪
  11.      nadgradíti  -ím dov., nadgrádil (ȋ í) zgraditi, dozidati nad čim: na stolpnici bodo nadgradili dve nadstropji / nadgraditi hišo; pren., knjiž. literarno predlogo je gledališko nadgradil nadgrajèn -êna -o: nadgrajeni prostor so že opremili ♦ vet. nadgrajena žival žival, ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega ♪
  12.      nàdgrádnja  -e ž (ȁ-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti 2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše; dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja ♪
  13.      nadír  -ja m (ȋ) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir ♪
  14.      nadlánka  -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
  15.      nadlegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči ♪
  16.      nadletávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. letati nad čim, preletavati: ameriška letala so več dni nadletavala sovražno ozemlje ♪
  17.      nàdnatúren  -rna -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno ♪
  18.      nàdnormálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki presega normalno, običajno mero, stopnjo: nadnormalen prirastek prebivalstva ♪
  19.      nadomestováti  -újem nedov. (á ȗ) star. nadomeščati: nadomestuj me, dokler se ne vrnem / pokvarjene dele nadomestovati z novimi / dve deski sta mu nadomestovali posteljo / nadomestovati izgubo ♪
  20.      nàdpastír  -ja m (ȁ-í) vznes., v krščanskem okolju škof, nadškof: visoki nadpastir je večkrat sam prepotoval škofijo; pritožil se je svojemu nadpastirju ♪
  21.      nàdpovpréčnost  -i ž (ȁ-ẹ̑) lastnost, značilnost nadpovprečnega: vsi so priznavali njegovo nadpovprečnost / ekspr. umetniška nadpovprečnost literarnega teksta ♪
  22.      nàdprodúkcija  -e ž (ȁ-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: nadprodukcija je povzročila veliko gospodarsko krizo; nadprodukcija gumija, premoga; pren., ekspr. nadprodukcija prebivalstva ♪
  23.      nàdštevílen  -lna -o prid. (ȁ-ȋ) ki presega določeno, običajno število: odseljevanje nadštevilnega prebivalstva ♦ lit. nadštevilni zlog zlog, ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi ♪
  24.      nadvladováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval ♪
  25.      nadzorovánec  -nca m (á) knjiž. kdor je nadzorovan: nadzorovalci in nadzorovanci ♪

   4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA