Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
val (411-435)
- obedoválnica -e ž (ȃ) knjiž., redko restavracija: privoščiti si v obedovalnici razkošno kosilo ♪
- obiskoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor hodi, prihaja h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: znebiti se nadležnega obiskovalca; biti vljuden z obiskovalci 2. kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obiskovalci knjižnice, muzeja, parka / obiskovalci planinskih koč // kdor se udeleži kake predstave, prireditve: obiskovalci gledaliških predstav, razstav / obiskovalci tečaja angleškega jezika / knjiga obiskovalcev v katero se podpišejo obiskovalci ♪
- obiskoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od obiskovalec: nove obiskovalke nihče ni poznal / obiskovalke kozmetičnega salona / obiskovalke in obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav ♪
- obiskoválnica -e ž (ȃ) soba za obiskovalce: peljati koga v obiskovalnico; obiskovalnica v internatu ♪
- objokoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo: zaslišali so se glasovi objokovalk / pogrebne objokovalke ♪
- obkoljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obkoljevanje: obkoljevalni nameni / obkoljevalni manever, pohod ♪
- oblegoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oblega: oblegovalci so zavzeli trdnjavo / ekspr. vztrajni oblegovalci deklet ♪
- oblegoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obleganje: oblegovalna taktika / oblegovalna armada / oblegovalni oven v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov ♪
- oblikoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj oblikuje: oblikovalci lončene posode / razpisati delovno mesto ročnega oblikovalca / oblikovalec svetilk / besedni, likovni, odrski oblikovalec; grafični, modni oblikovalec; pren. oblikovalec mladih rodov ♪
- oblikoválen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na oblikovanje: oblikovalni proces / ima oblikovalni dar / oblikovalni atelje tovarne ♦ jur. oblikovalna tožba tožba, s katero se zahteva sprememba določenega pravnega razmerja 2. zastar. oblikoven: oblikovalne slabosti novele ♪
- oblikoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od oblikovalec: oblikovalka nakita / znana oblikovalka tragičnih vlog / ta založba je pomembna oblikovalka naše kulture ♪
- oblikoválnica -e ž (ȃ) 1. delavnica, obrat za oblikovanje določenih izdelkov: stopiti v oblikovalnico; oblikovalnica peciva; oblikovalnica in emajlirnica / vodja oblikovalnice 2. knjiž. kar koga oblikuje, vzgaja: šola in armada sta pomembni oblikovalnici mladih ljudi ♪
- oblikoválnost -i ž (ȃ) značilnost snovi, da se da oblikovati: oblikovalnost gline ♪
- oblikoválo -a s (á) agr. votla priprava, po kateri se oblikuje sir: polniti oblikovala; kovinsko, leseno oblikovalo / oblikovalo za sir ◊ arheol. predmet, s katerim se oblikuje drug predmet; čeb. priprava za izdelovanje umetnih matičnikov ♪
- oblikoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na oblikovalce ali oblikovanje: oblikovalsko delo / oblikovalska šola ♪
- oboroževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oboroževanje: oboroževalna tekma; zaustaviti oboroževalno tekmovanje / oboroževalna industrija ♪
- oboževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor koga obožuje: zavrnila je vse svoje oboževalce; imeti velik krog oboževalcev / oboževalec narave / oboževalec gledališča ljubitelj ♪
- oboževálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) nav. ekspr. ženska, ki koga obožuje: imel je dosti oboževalk; to je darilo njegove oboževalke ♪
- obračunoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) uslužbenec, ki opravlja obračunske posle: obračunovalec prodaje; razpisati delovno mesto obračunovalca ♪
- obratoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obratovanje: obratovalni pogoji / obratovalni stroški; dobiti obratovalno dovoljenje / obratovalni čas uradno določeno trajanje (dnevnega, tedenskega, letnega) obratovanja / obratovalni prostori ♦ elektr. obratovalna kapacitivnost, napetost; obratovalna ozemljitev ozemljitev določene točke tokokroga; strojn. obratovalna hitrost hitrost, s katero obratuje stroj v normalnih okoliščinah ♪
- obratovalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se obratuje: odpreti novo obratovališče; obratovališče za finalno predelavo lesa ♪
- obratoválnica -e ž (ȃ) knjiž. delavnica, proizvodni obrat: obrtna obratovalnica ♪
- obratoválo -a s (á) teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja; gonilo: zamenjati obratovalo / zobato obratovalo ♦ strojn. ročično obratovalo mehanizem, s katerim se premočrtno gibanje spreminja v vrtenje ♪
- obrazoválen -lna -o prid. (ȃ) zastar. 1. oblikovalen, ustvarjalen: obrazovalna domišljija; človekova obrazovalna moč 2. likoven: obrazovalna umetnost 3. izobraževalen: obrazovalni postopek ♪
- obrekoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor (rad) obrekuje: ne ozirati se na obrekovalce / obrekovalci naše države ♪
286 311 336 361 386 411 436 461 486 511