Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (3.651-3.675)


  1.      kóčarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kočarje: izvira iz kočarskega rodu / kočarska bivališča; sam.: poročil se je s kočarsko ♪
  2.      kočeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi ♪
  3.      kočúra  -e ž (ȗ) slabš. grda, slaba hiša: kočura mu je pogorela; živi v stari kočuri // hiša sploh: celo življenje je varčeval za to kočuro ♪
  4.      kód  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti? dokod; od kod si doma? odkod / raba peša kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja ∙ ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda // zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva? 2. raba peša izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove ♪
  5.      kóder  [dǝr] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki ♪
  6.      kódravec  -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca ♪
  7.      kofétarica  -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
  8.      kogá  zaim. neskl. (á) nižje pog., v imenovalniku, rodilniku ali tožilniku káj: koga bo, nič ne bo ♪
  9.      kohezíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin ♪
  10.      kókati  -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
  11.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
  12.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
  13.      kóklja  -e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev 2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl ♪
  14.      kòl  kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / zlasti v srednjem veku upornike so natikali na kol(e) mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol ∙ ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju ♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča 2. žarg., šol. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole ♪
  15.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
  16.      kolaboracioníst  -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom ♪
  17.      kolaboracionístka  -e ž (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka ♪
  18.      kolaborántstvo  -a s (ā) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: zaradi kolaborantstva je emigriral / voditelj kolaborantstva ♪
  19.      kolacionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom ♪
  20.      koláč  -a m (á) 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami // pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha ♪
  21.      kolájna  -e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne ∙ ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne ♪
  22.      kôlaterálen  -lna -o prid. (ȍ-ȃ) publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev ♪
  23.      kolébati  -am nedov. (ẹ̄) 1. raba peša nihati, spreminjati se: cene zelo kolebajo; srednja letna temperatura v teh krajih koleba / odpornost proti boleznim je začela pri njem kolebati 2. raba peša omahovati, pomišljati se: pojdi že in nikar toliko ne kolebaj / kolebali so, ali naj priredijo veliko ali majhno razstavo 3. knjiž. gugati, zibati: valovi so kolebali jadrnico ● star. ko je stopal po ozki brvi, je močno kolebal lovil ravnotežje, omahoval ◊ šport. gibati se, nihaje na drogu ali bradlji ♪
  24.      koledovánje  in kolédovanje -a s (ȃ; ẹ̑) glagolnik od koledovati: koledovanja se je redno udeleževal ♪
  25.      koledováti  -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale ♪

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA