Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (3.286-3.310)


  1.      izsesávati  -am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati iz česa: izsesavati kri iz rane; izsesavati prah; izsesavati zrak // s sesanjem čistiti: izsesavati oblazinjeno pohištvo // nav. ekspr. izčrpavati, slabiti: težko delo ga izsesava / bela omela izsesava gostitelja 3. ekspr. izrabljati, izkoriščati: oderuhi so izsesavali kmete ♪
  2.      izsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: atomsko jedro izseva elektromagnetne valove; zvezda izseva svetlobo 2. knjiž., ekspr. kazati, izražati: njen obraz izseva milino izsévan -a -o: izsevana svetloba ♪
  3.      izsiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. hoteti s silo priti do česa: izsiljevati odkupnino / izsiljevati prehod čez obkoljeno ozemlje / voznik osebnega avtomobila je izsiljeval prednost pred tovornjakom 2. s silo dosegati, da kdo kaj naredi, pove: tako dolgo ga je izsiljeval, da mu je izdal skrivnost; z grožnjami izsiljuje ljudi / otrok izsiljuje starše 3. knjiž. povzročati, vzbujati: strah izsiljuje sodelovanje med posamezniki / ponudba izsiljuje povpraševanje ♪
  4.      izslédek  -dka m (ẹ̑) kar predstavlja posledico raziskovanja, raziskovalnega dela: objaviti izsledke svojega dela; razprava prinaša pomembne izsledke; znanstveni izsledki; izsledki tehničnih ved; najnovejši izsledki s področja atomske fizike / izsledek preiskave / priti do neprijetnih izsledkov dognanj ♪
  5.      izsledíti  -ím dov., izslédi in izslêdi; izslédil (ȋ í) 1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: izslediti kuno, zajca 2. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga izsledili; izslediti krivca, vlomilca / izslediti skladišče orožja ∙ ekspr. nikjer ga ne morem izslediti najti, odkriti 3. knjiž. ugotoviti, odkriti: izslediti pojave radioaktivnosti; izsledili so, odkod izvirajo najdeni predmeti ♪
  6.      izsledník  -a m (í) knjiž., redko preiskovalec, preiskovalni sodnik ♪
  7.      izstavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izstaviti: izstavitev čeka, menice / izstavitev potrdila, spričevala / izstavitev računa ♪
  8.      izstòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od izstopiti: izstop iz vlaka je bil težaven / izstop iz društva, organizacije / izstop iz šole / izstop iz vojne 2. kraj, prostor, kjer se da iz česa priti: sovražnik je obstreljeval izstop iz soteske / izstop je pri srednjih vratih ◊ alp. izstop na nameravanem mestu je onemogočil previs; tam je najbližji izstop iz kamina, stene; med., vet. izstop organa, dela organa pojav, da organ, del organa zaradi določenih okoliščin preneha biti v prvotni legi ♪
  9.      izstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izstop: izstopna postaja / izstopna vrata / izstopna izjava ◊ alp. izstopni kamin, previs; elektr. izstopna enota del (elektronskega) računalnika, ki prinaša informacije uporabniku; med. izstopna rana izstrelna rana; šol. izstopno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec ob izstopu iz šole; teh. izstopna cev, odprtina; izstopna hitrost hitrost, s katero tekočina ali kaj drugega odhaja skozi kontrolno mejo ♪
  10.      izstrélek  -lka m (ẹ̑) valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer: sprožiti izstrelek; dimenzija, oblika, premer izstrelka; gibanje izstrelkov / medcelinski izstrelek; topovski izstrelek; izstrelek iz puške / šibrasti izstrelki ♦ fiz. izstrelek delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; voj. dirigirani ali vodeni izstrelek ki se z elektronskimi napravami usmerja proti cilju ♪
  11.      izstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. potiskati izstrelke iz cevi orožja s pomočjo plinov eksploziva: izstreljevati naboje / topovi so izstreljevali krogle skozi line 2. potiskati in usmerjati s startne naprave proti cilju: izstreljevati vesoljske ladje, umetne satelite ● publ. radij je izstreljeval svoje elektrone skoraj s hitrostjo svetlobe oddajal, seval ♪
  12.      izstrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti, izoblikovati: izstružiti kroglo, obroč; izstružiti valj iz stožca / ledeniki so izstružili doline izstrúžen -a -o: čep, izstružen iz polivinila; izstružena površina; izstruženo znamenje ♪
  13.      izsušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izsušiti: z izsušitvijo močvirij so pridobili precej obdelovalne zemlje / nevarnost za izsušitev rastline ♪
  14.      izsušíti  -ím dov., izsúšil (ȋ í) odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo ∙ ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni izsušíti se izgubiti vlago, vodo: koža se na vetru izsuši; nekatere rastline se hitro izsušijo; v suhi shrambi se sadje izsuši ∙ ekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal izsušèn -êna -o: izsušen les; izsušene ustnice; ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel; izsušeno močvirje ♪
  15.      izsúvati  -am tudi -sújem in izsuváti -súvam tudi -sújem dov., izsúvaj izsúvajte in izsuvájte; izsuvál tudi izsúval (ú; á ú) s suvanjem spraviti iz česa: pijanca so izsuvali iz gostilne ♪
  16.      izšóbiti  -im dov. (ọ́ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: izšobila je ustnice / izšobiti usta izšóbiti se našobiti se: popestovala [je] roke, se izšobila pod zdicastim nosom .. in se naredila še bolj sito in odžejano (P. Zidar) izšóbljen -a -o: izšobljene ustnice; izšobljena usta ♪
  17.      izšólati  -am dov. (ọ̑) 1. omogočiti komu, da konča šolo, študij: mati je sama izšolala štiri otroke; podjetje je izšolalo precej delavcev 2. s šolanjem usposobiti koga za opravljanje določenega poklica: izšolati za akademske poklice / izšolati lovskega psa / njega je izšolalo trdo delo in ne šole 3. z vajo napraviti kaj bolj sposobno: izšolati svoj okus; posluh se da izšolati / izšolati pevski glas izšólati se 1. končati šolo, študij: otroci so se že izšolali; izšolati se na igralski akademiji 2. s šolanjem se usposobiti za opravljanje določenega poklica: izšolati se za vodnika / hči se je izšolala v odlično pianistko izšólan -a -o: dva otroka sta že izšolana; ti pevci niso dovolj izšolani; izšolana negovalka ♪
  18.      izštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri: izšteli so prav mene 2. šport. s štetjem do deset določiti čas, ko na tleh ležeči boksar sme nadaljevati igro: sodnik ga je izštel ♪
  19.      iztêči  -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é) tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi iztêči se tudi stêči se 1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo // prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče, neustalj. izteče 2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom 3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo 4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več ● ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je ◊ mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o: iztekle oči iztečèn tudi stečèn -êna -o: iztečena ura; prim. steči ♪
  20.      iztegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da iztegniti: te živali imajo izredno iztegljive lovke ♪
  21.      iztegníti  in iztégniti -em in stegníti in stégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegniti nogo v kolenu, roko v komolcu; iztegniti prste // s prislovnim določilom dati v takem položaju v določeno smer: iztegnila je roke predse, kakor da se brani 2. narediti, povzročiti, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegnil je vrat, da bi bil večji; iztegni se, pa boš dosegel; iztegniti se na polico; iztegniti se na postelji, po klopi / iztegniti jezik / iztegniti anteno izvleči, raztegniti / za ovinkom se je cesta iztegnila zravnala // s predlogom, v zvezi iztegniti roko, roke z iztegom roke, rok a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegniti roke za knjigo; iztegniti roko po denarju; pren. tujec je iztegnil roko po naši zemlji b) izraziti željo po čem: otrok je iztegnil roke k materi; iztegnila je roke za njim ● nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko iztegniti pete umreti; ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; nizko komaj čakajo, da se bo iztegnil umrl iztegnívši in stegnívši zastar.: iztegnivši roke proti njemu, ga je pozdravil iztégnjen in stégnjen -a -o: iztegnjen kazalec; iztegnjene roke; ležati iztegnjen ♦ geom. iztegnjeni kot kot, ki meri 180°; prim. stegnjen ♪
  22.      iztegováti  -újem in stegováti -újem nedov. (á ȗ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegovati nogo v kolenu; iztegovati prste, roko / ptica izteguje perutnice // s prislovnim določilom dajati, imeti v takem položaju v določeni smeri: slepec je hodil počasi in iztegoval roke predse / ekspr.: drevesa iztegujejo veje na pot; iz doline se iztegujejo stranske dolinice 2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegoval je vrat, da bi videl čez druge; mišice se krčijo in iztegujejo / vol je iztegoval hrapavi jezik / ekspr. samo leži in se izteguje po postelji se preteguje // s predlogom, v zvezi iztegovati roko, roke z iztegovanjem roke, rok a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegoval je roke proti njemu, da bi ga dosegel in dvignil; iztegovati roko po kozarcu b) izražati željo po čem: otrok izteguje roke k materi; iztegovala je roke za njim in jokala ● nizko ko se bo izvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; ekspr. vse življenje je služil, na starost pa izteguje roko berači; ekspr. kar naprej izteguje vrat, odkod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje iztegujóč in stegujóč -a -e: iztegujoč roke, mu je tekel naproti ♪
  23.      iztèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od izteči ali iztekati: iztek tekočine / iztek dopusta, premirja, roka / knjiž. položaj Slovencev ob izteku prejšnjega stoletja ob koncu / računati na ugoden iztek; počakati na iztek sodbe izid, rezultat / iztek grape v dolino, ulice na glavni trg 2. zadnji, končni del česa: hiša stoji ob izteku ulice / redko ob izteku reke v morje izlivu 3. šport. del tekališča, smučišča, smučarske skakalnice, kjer se tekmovalec počasi ustavlja: urediti iztek; skakalec je na izteku padel; poledenel iztek ◊ aer. dolžina izteka pot, ki jo opravi letalo pri pristajanju od dotika z zemljo do trenutka, ko se ustavi; strojn. iztek čas, ki ga potrebuje stroj, da se ustavi samo s trenjem; iztek navoja končni del vijaka, vretena, v katerem navoj ni do konca izdelan ♪
  24.      izterjávati  -am nedov. (ȃ) izterjevati: izterjavati davke, pristojbine ♪
  25.      iztézen  -zna -o prid. (ẹ̄) knjiž. na katerem se mišice ob upogibu iztegnejo: iztezna in upogibna stran nadlakta ♦ anat. iztezna mišica iztegovalka ♪

   3.161 3.186 3.211 3.236 3.261 3.286 3.311 3.336 3.361 3.386  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA