Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (2.226-2.250)


  1.      dopisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati medsebojne pismene stike: prijatelja sta in si dopisujeta; redno si dopisujejo dopisujóč -a -e: zastar. dopisujoči član akademije znanosti in umetnosti dopisni ♪
  2.      dopoldánski  tudi dopóldanski -a -o [u̯d] prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na dopoldan: delo je opravil v dopoldanskem času; šola ima le dopoldanski pouk; odpotoval je z dopoldanskim vlakom / dopoldanski učenci ♪
  3.      dopolnílen  -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole ♪
  4.      dopolnítev  -tve [u̯n] ž (ȋ) glagolnik od dopolniti: dopolnitev zalog; odlok o spremembi in dopolnitvi predpisov / delo bo potrebno še manjših dopolnitev in popravkov / prizadeval si je za dopolnitev samega sebe izpopolnitev, izboljšanje ♪
  5.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  6.      dopotováti  -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom ♪
  7.      dopovédati  -povém dov. (ẹ́) 1. s pripovedovanjem pojasniti: opisovala ga je, a ni mogla dopovedati, kakšen je; dolgo traja, preden otroku vse dopoveš / dopovej ji zlepa, da bo morala oditi / ekspr. ni mogel dopovedati, kako je srečen; ne morem dopovedati, kako sem se prestrašila povedati, izraziti // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: dopovej to trmoglavcu, če moreš! nič si ne da dopovedati; daj si vendar dopovedati / skušala si je dopovedati, da ni nikogar 2. zastar. končati pripovedovanje: potrpi, naj dopove ♪
  8.      dopovéden  -dna -o prid. (ẹ̑) redko razumljiv, jasen: povedal jim bo to v dopovednem jeziku / njene besede so bile zelo dopovedne prepričevalne ♪
  9.      dopovedljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dopovedati: umetnostno doživetje je težko dopovedljivo / nazorna in dopovedljiva formulacija problema dopovedljívo prisl.: govoril je zelo dopovedljivo prepričevalno ♪
  10.      dopovedováti  -újem nedov. (á ȗ) s pripovedovanjem pojasnjevati: podoficirji so vojakom nekaj dopovedovali; vedno znova je dopovedovala otroku, kakšen je volk; z ihto mu je dopovedovala, kaj naj stori / dopoveduje mu z rokami // z utemeljevanjem, s pojasnjevanjem skušati doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet: v trgovinah so dopovedovali ljudem, da blaga ni; otrok je zastonj dopovedoval, da je lačen / vedno znova si je dopovedovala, da se je to moralo zgoditi ♪
  11.      doprášati  tudi doprašáti -am dov., tudi doprášala (á á á) nar. končati vpraševanje: šele ko je doprašal, kaj je bilo medtem doma novega, je sedel doprášati se tudi doprašáti se z vpraševanjem priti kam: iskal je, spraševal in se končno doprašal do hiše ♪
  12.      dorásel  -sla -o tudi dorástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki je dorastel, doraščen: dorasel človek; dorasel gozd; dorasla žival; komaj dorasla dekleta 2. neustalj., v povedni rabi, z dajalnikom ki je kos čemu: nobeden od sošolcev mu v matematiki ni dorasel; mladina je dorasla nalogam, ki jo čakajo; biti delu politično dorasel; prim. dorasti ♪
  13.      doráslost  -i ž (á) stanje doraslega človeka, živali: doseči doraslost; doraslost živine / kaj vse doživlja otrok do svoje doraslosti ♪
  14.      doráščati  -am nedov. (á) približevati se končni stopnji rasti: njegovi otroci že doraščajo / mladina dorašča v novih razmerah; pisatelj je doraščal v razgibanem času // dobivati dokončno podobo, razvijati se: fant dorašča v moža doraščajóč -a -e: doraščajoča mladina; krmljenje doraščajočih živali; doraščajoča dekleta sanjajo o marsičem / v svojih doraščajočih letih je večkrat mislil na kmetijo; sam.: te knjige so namenjene doraščajočim ♪
  15.      doséči  -séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ́) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne morem doseči na omaro; daj mi palico, ne dosežem z roko / vrv je prekratka, da bi dosegla do dna segla; pren. s pogledom doseči kaj; hiše z očesom ni mogel doseči 2. zvečati se do določene mere, navadno v višino: reka je dosegla kritično točko; drevo je doseglo pet metrov; v tistem času je dosegel imperij največji obseg / industrija je dosegla stopnjo, ko brez modernizacije ne bo mogla povečati storilnosti; razposajenost je dosegla vrhunec 3. s premikanjem priti kam, do česa: dekle je v hrbtnem plavanju doseglo nasprotni breg; kmalu so dosegli gozd in se skrili v njem / vlak je dosegel prve mestne hiše / zasledovalci ga bodo kmalu dosegli dohiteli in ujeli; pren. njegov glas me ni dosegel 4. s prizadevanjem, dejavnostjo priti do česa: doseči zaželeni cilj, svoj namen; dosegel je doktorski naslov; doseči visoko izobrazbo; na tekmovanju so dosegli drugo mesto; z vztrajnostjo se vse doseže; če bi bili enotni, bi lahko kaj dosegli; dosegel je, da so ga sprejeli na delo / kakšen učinek je dosegel s tem / doseči veliko hitrost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dovršitev dejanja, ki ga določa samostalnik: doseči napredek, porast, priznanje, sporazum, uspeh; doseči soglasje z dogovorom; doseči zmago zmagati / doseči gol dati gol // priti do česa, dočakati, doživeti: dosegel je izredno čast; doseči umetniški višek, vrhunec slave / doseči visoko starost 5. v celoti opraviti, izpolniti: upamo, da bomo predvideni izvoz dosegli; doseči normo ● publ. listi dosežejo velikost dlani zrastejo do velikosti dlani; pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko do dva tisoč metrov; v znanju ga ni nihče dosegel mu ni bil enak; z dobroto pri njem vse dosežeš če si z njim dober, naredi vse, kar želiš ◊ šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu; doseči pravico za vstop v finale doséžen -a -o: cilj je dosežen; dohodki, doseženi v lanskem letu; doseženi rezultati; razveljaviti doseženi sporazum; vesel je doseženega uspeha ♪
  16.      dosèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega delovanje česa: oddahnili so se, ko so začutili, da so iz dosega strelov; priti v doseg sovražnika; biti v dosegu strojnic / domišljija se izmakne dosegu razuma 2. razdalja, do katere kaj deluje, učinkuje: povečati doseg radijskega oddajnika; doseg radarja, svetilnika / doseg balističnih raket domet // aer. največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka: letalo z dosegom pet tisoč kilometrov 3. dosežek, uspeh: prejel je nagrado za dosege v režiji / doseg idealov doseganje, dosega ♪
  17.      dosegljáj  -a m (ȃ) 1. dosežek: zadovoljen je s svojim dosegljajem; umetniški dosegljaji 2. nav. ekspr. doseg: kuhinja mora biti urejena tako, da ima gospodinja vse na dosegljaju / ustrelil je v prazno, žival je bila že iz dosegljaja ♪
  18.      doselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priseliti se: družina se je doselila pred desetletji; po vojni so se sem doselili novi ljudje doséljen -a -o: doseljeno prebivalstvo ♪
  19.      doséljenec  -nca m (ẹ́) priseljenec: v mestu je vedno več novih doseljencev; na novo ameriško glasbo je vplivala tudi glasba doseljencev ♪
  20.      doseljevánje  -a s (ȃ) priseljevanje: doseljevanje tujega prebivalstva; doseljevanje v mesta ♪
  21.      doskočíšče  -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču; naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino ♪
  22.      doskòk  -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó) šport. zaključni del skoka: pri doskoku je padel; naši skakalci so se odlikovali z zanesljivimi doskoki ♪
  23.      doslúh  -a m (ȗ) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu ♪
  24.      dôsti  prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda 3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti — mir ali pa ven ● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela — malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ♪
  25.      dostojánstven  -a -o prid. (ȃ) ki vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev: predsednik je dostojanstven človek; dostojanstven v kretnjah / resen, dostojanstven obraz / njeno vedenje je skoraj dostojanstveno dostojánstveno prisl.: ženin se je držal zelo dostojanstveno; govoriti mirno in dostojanstveno ♪

   2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA