Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
val (1.736-1.760)
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- budízem -zma m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Buda: prestopil je v budizem; študij budizma ♪
- búdra -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov ♪
- bújnost -i ž (ū) lastnost, značilnost bujnega: bujnost rasti / občudoval je bujnost njenih las; pesn. bujnost pomladi / barvna bujnost ♪
- búldog -a m (ȗ) manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek ♪
- búmerang -a m (ȗ) metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom; polemika je kakor bumerang ♪
- búnkati -am nedov. (ȗ) 1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih // ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali 2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu ♪
- búnker -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen ♪
- búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem ♪
- búrkanje -a s (ȗ) glagolnik od burkati: burkanje valov ♪
- búrkati -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
- búrovž -a m (ú) 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz ♪
- búšiti -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
- búškniti -em dov. (ú ȗ) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
- bútanje -a s (ū) glagolnik od butati: butanje in sopihanje parnih kladiv; butanje valov; butanje na vrata / butanje topov ♪
- bútati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
- bútniti -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
- butterfly -ja [báterflaj] m (ȃ) šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok; metuljček: plavati butterfly; zmagal je v butterflyju; neskl. pril.: plavanje v butterfly slogu ♪
- cágelj -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
- cájnar -ja m (ȃ) izdelovalec cajn: spretne roke cajnarjev ♪
- cámar -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
- carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
- cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo
steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno
neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s
celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
- celodnéven -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana ♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne ♪
1.611 1.636 1.661 1.686 1.711 1.736 1.761 1.786 1.811 1.836