Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (1.386-1.410)



  1.      aglomerírati  -am dov. in nedov. () redko nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo
  2.      agregácija  -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
  3.      ágroživílstvo  -a s (-) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
  4.      akademíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
  5.      akceleracíjski  -a -o () pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
  6.      akcelerátor  -ja m () 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
  7.      ákcijski  in akcíjski -a -o prid. (á; ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
  8.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
  9.      aklimatizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma
  10.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
  11.      aktánt  -a m (ā) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik
  12.      aktínija  -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia
  13.      aktuár  -ja m (ā) zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije // nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar
  14.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
  15.      akvaríst  -a m () kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov
  16.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
  17.      akvaterárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij
  18.      albín  -a m () biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
  19.      albinízem  -zma m () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
  20.      alelúja  medm. () rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
  21.      alínea  -e ž () knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3
  22.      álka  -e ž () tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
  23.      álkar  -ja m () tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev
  24.      alkíden  -dna -o prid. () kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil
  25.      alkóva  -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo

   1.261 1.286 1.311 1.336 1.361 1.386 1.411 1.436 1.461 1.486  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA