Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
val (1.126-1.150) 
- uliválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uliva: ulivalec črk, zvonov ♪
- uliválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji ♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste ♪
- uliválnik -a m (ȃ) tisk. naprava za taljenje svinca in ulivanje vrst, črk ♪
- últrakratkovalóven -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪
- umirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
- umiválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z umivanjem: umivalec trupel ♪
- umiválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza ♪
- umiválnica -e ž (ȃ) 1. prostor za umivanje: umivalnice in pralnice so v kletnih prostorih / umivalnica za avtomobile pralnica 2. star. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v umivalnico ♪
- umiválnik -a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode ♪
- umoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično: hladen, trezen umovalec ♪
- umoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na umovanje: umovalna sposobnost / umovalna metoda spekulativna ♪
- uničeválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor uničuje: uničevalec škodljivcev / ogenj je velik uničevalec gozdov / ekspr. ti si pravi uničevalec vsega lepega ♪
- uničeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevanje: uničevalna sredstva za vrtne škodljivce / pošiljati vojsko na uničevalne pohode; uničevalna vojna / uničevalni nameni; uničevalna moč potresa / ekspr. prevzel ga je uničevalen bes uničeválno prisl.: uničevalno delovati ♪
- uničeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od uničevalec: uničevalka vrtnih škodljivcev / rja je huda uničevalka železa / knjiž., ekspr. večna uničevalka smrt ♪
- uničeválnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost uničevalnega: človekova pohlepnost in uničevalnost / upreti se vojni uničevalnosti ♪
- uničeválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na uničevalce: uničevalska strast; uničevalsko izživljanje / uničevalsko delovanje naravnih sil uničevalno ♪
- upepeljeválnica -e ž (ȃ) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči; krematorij: upepeljevalnica na Žalah ♪
- upepeljeválnik -a m (ȃ) knjiž., redko sežigalna naprava: upepeljevalnik za smeti ♪
- upovedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na upovedovanje: upovedovalni postopek / upovedovalna sposobnost ♪
- uravnaválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje ♪
- uravnaválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj uravnava: uravnavalna naprava ♪
- urejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj ureja: urejevalec kartoteke, podatkov / urejevalci pravopisa / ekspr. filozofi, politiki in drugi urejevalci sveta / ekspr. glavni urejevalec trga je bila država 2. knjiž. regulator: urejevalec vlažnosti se je pokvaril / tudi koža je urejevalec telesne temperature ♪
- urejeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na urejevanje: urejevalna načela / končati urejevalna dela ♪
- urejeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od urejevalec: urejevalka kartoteke / država kot urejevalka družbenega dogajanja ♪
- urejeválnik -a m (ȃ) elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo: grafični urejevalnik; urejevalnik besedil ♪
1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 
