Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (1.111-1.135)


  1.      trívalénten  -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže tri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: trivalentni elementi; spojina je trivalentna ♪
  2.      tríváljen  -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima tri valje: trivaljni motor ♪
  3.      tróvalénten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element ♪
  4.      ubesedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine ♪
  5.      ublaževálen  -lna -o prid. (ȃ) redko blažilen: ublaževalno sredstvo ♪
  6.      učinkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev ♪
  7.      udejstvoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon ♪
  8.      uglaševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor uglašuje glasbene instrumente: uglaševalec klavirjev; dober uglaševalec ♪
  9.      uglaševálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka ♪
  10.      uglaševálnik  -a m (ȃ) muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobila ◊ elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner ♪
  11.      uglaševálo  -a s (á) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner ♪
  12.      ukazoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor ukazuje: bil je oster ukazovalec / ekspr. ukazovalec svojim čustvom ♪
  13.      ukazoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
  14.      ukazoválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki ukazuje: ukazovalka ni popustila / ekspr. resničnost je huda ukazovalka ♪
  15.      ukazoválnost  -i ž (ȃ) lastnost ukazovalnega človeka: njegova ukazovalnost me moti / z ukazovalnostjo pokazati komu vrata ♪
  16.      uliválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uliva: ulivalec črk, zvonov ♪
  17.      uliválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ulivanje: izboljšati ulivalni postopek; sodobni ulivalni stroji ♦ tisk. ulivalno kolo del ulivalnika, s katerim se določata širina in debelina ulite vrste ♪
  18.      uliválnik  -a m (ȃ) tisk. naprava za taljenje svinca in ulivanje vrst, črk ♪
  19.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi ♪
  20.      umirjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
  21.      umiválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z umivanjem: umivalec trupel ♪
  22.      umiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za umivanje: umivalna rokavica, vrečka; umivalna skleda / obložiti umivalni kot s keramičnimi ploščicami; umivalna miza ♪
  23.      umiválnica  -e ž (ȃ) 1. prostor za umivanje: umivalnice in pralnice so v kletnih prostorih / umivalnica za avtomobile pralnica 2. star. umivalnik, umivalna skleda: naliti vodo v umivalnico ♪
  24.      umiválnik  -a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode ♪
  25.      umoválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor premišljuje, razmišlja, zlasti teoretično: hladen, trezen umovalec ♪

   986 1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161 1.186 1.211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA