Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (11.026-11.050)


  1.      zblížati  -am dov. (ȋ) 1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: težki časi ljudi zbližajo; skupno delo, zanimanje za šport ju je zbližalo; na izletu se je zbližal z dekletom; učitelj se je zbližal z učenci; preveč sta si različna, da bi se lahko zbližala / duhovno, kulturno se zbližati 2. povzročiti, da postane kaj vedno bolj podobno: zbližati misli, poglede na kaj; nekateri so se navduševali nad idejo, da bi se Slovani jezikovno zbližali zblížan -a -o: zbližani ljudje; zbližana mnenja ♪
  2.      zbliževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo ♪
  3.      zbòr  zbôra m (ȍ ó) 1. večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom: zbor so pozdravili predstavniki vseh strank; nastopil je pred velikim zborom poslušalcev; sodil mu je zbor petih sodnikov / zbral se je ves mestni, vaški zbor vsi meščani, vaščani; ekspr. s tem vprašanjem so se ukvarjali že mnogi učenjaški zbori 2. navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem: zbor delavcev je sprejel predlagane izboljšave; konferenca profesorskega, učiteljskega zbora / diplomatski zbor vsi tuji pooblaščeni diplomati v kaki državi // upravni organ družbenopolitične skupnosti: seja vseh zborov skupščine / republiški, zvezni zbor voljeni organ republiške, zvezne skupščine, ki v okviru svoje pristojnosti usmerja in vodi družbeno, gospodarsko politiko; zbor republik in pokrajin 3. skupina pevcev, ki nastopajo, pojejo skupaj: zbor je zapel dve pesmi; voditi velik zbor; vabiti k zboru nove pevce; solisti in zbor / cerkveni, šolski zbor; mladinski, otroški zbor / peti pri zboru, v zboru / žarg. hoditi, iti k zboru na vaje (pevskega) zbora; biti član (pevskega) zbora / pevski zbor 4. s prilastkom skupina istovrstnih umetniških ustvarjalcev, ki nastopa skupaj: baletni zbor vadi; harmonikarski, tamburaški zbor; zbor deklamatorjev, recitatorjev // ekspr. skupina česa istovrstnega, ki nastopa, se pojavlja skupaj sploh: v krošnjah dreves je zapel ves ptičji zbor; zvezdni zbor na nebu 5. sestanek večjega števila ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, zaradi razpravljanja o čem, dogovarjanja glede česa: zbor bo v veliki dvorani, na prostem; zbor je trajal tri ure; zbor se začne ob enajsti uri; udeležiti se zbora; odpreti, voditi zbor; iti, vabiti na zbor; govoriti na zboru / letni, ustanovni zbor; tako so sklenili na zboru delavcev, krajanov, stanovalcev / Zbor odposlancev slovenskega naroda zbor izvoljenih slovenskih odposlancev od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, na katerem so bili izvoljeni začasni organi ljudske oblasti // v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni letni občni zbor; občni zbor društva 6. prihod več ljudi, udeležencev česa ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa: zbor izletnikov, tekmovalcev; določiti čas in kraj zbora / začetek proslave je ob osmi uri. Zbor nastopajočih je pol ure prej // šport., voj. postavitev vseh oseb kake enote v urejeno vrsto, razvrstitev: vsako jutro ob šesti uri je bil zbor na dvorišču; znak za zbor / taborniki, vojaki so se postavili v zbor; stati v zboru / kot povelje zbor, je ukazal dežurni 7. v prislovni rabi, v zvezi z v vsi naenkrat: učenci so brali, odgovarjali, recitirali v zboru / zdravo, je v zboru pozdravil ves razred / ekspr. iz bližnjega ribnika so se v zboru oglašale žabe ◊ jur. sodni zbor; zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini; zbor volivcev sestanek volilnih upravičencev, ki postavlja kandidate za predstavniška telesa in razpravlja o problemih, ki naj bi jih predstavniki pomagali reševati; lit. zbor skupina igralcev, recitatorjev, zlasti v antični tragediji, ki spremlja, razlaga, vrednoti dramsko dogajanje, včasih tudi poseže vanj; muz. mešani, moški, ženski zbor; polit. državni zbor osrednji parlament v nekaterih državah; rel. cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev cerkve; kardinalski zbor zbor vseh kardinalov, zbranih zaradi kake naloge; zgod. deželni zbor v stari Avstriji zakonodajna skupščina v deželah od 1860 do 1918; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; prisl.: muz. zbor označba za petje celotnega zbora vsi (skupaj) ♪
  4.      zboríšče  -a s (í) knjiž. 1. zborno mesto: določiti zborišče; na zborišču je že precej izletnikov 2. zborovališče: ta kraj je postal že tradicionalno zborišče pisateljev ♪
  5.      zbórnica  -e ž (ọ̑) 1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica 2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov: odvetniška zbornica; nekdaj notarska zbornica; do 1946 zdravniška zbornica // do 1962 javnoupravna skupnost ustanov, organizacij s podobno, sorodno dejavnostjo, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne in poslovne interese svojih članic: ustanoviti zbornico; predsednik, tajnik zbornice / kmetijska zbornica; zbornica za obrt in trgovino ♦ ekon. gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti 3. v nekaterih deželah posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo; dom, zbor: seja obeh zbornic / gosposka v stari Avstriji, lordska v Angliji, senatska zbornica v Italiji zgornji dom parlamenta; poslanska zbornica v Angliji spodnji dom parlamenta 4. knjiž. zborovalnica, konferenčna soba: kongresniki se zbirajo v zbornici ♪
  6.      zborováti  -újem nedov. (á ȗ) biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa: študenti spet zborujejo; na trgu zboruje velika množica / slavisti bodo zborovali oktobra na Bledu imeli zborovanje, zbor ∙ knjiž. vsi zbori skupščine bodo zborovali istočasno zasedali zborujóč -a -e: zborujoči delavci ♪
  7.      zbosíti  -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil (ȋ í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila ♪
  8.      zbráti  zbêrem dov., stil. zberó; zbrál (á é) 1. narediti, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: zbral je po mizi raztresene liste / zbrati dokaze, podatke / zbrati pesmi v zbirko // narediti, da pride skupaj večja količina česa sploh: zbrati hrano in zdravila za poplavljence; zbrali so veliko starega železa / zbrati denar za nakup stanovanja / kandidat je zbral dovolj glasov; zbrali so več sto podpisov; zbrati prijave za izlet 2. narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbrati prostovoljce za delovno akcijo; ob nedeljah zbere okrog sebe otroke in jih poučuje; zbrati ljudi na trgu 3. narediti, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno vodo zberejo v posebne posode / leča zbere ali razprši svetlobne žarke / ekspr. ta reka zbere vse vode s tega področja v to reko se izlijejo 4. narediti, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbral je zadnje moči; zbrala je pogum in mu vse povedala opogumila se je / ni mogel zbrati svojih misli miselno se zbrati zbráti se 1. priti kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: učenci so se zbrali pred šolo; ob nedeljah se zberejo vsi sorodniki / družina se je zbrala za kosilo, pri kosilu; zbrali so se iz vseh krajev prišli so; na turnirju so se zbrali najboljši tekmovalci / zbrati se v skupine / pog. skupaj se zbrati 2. priti skupaj, na eno mesto: na nebu so se zbrali temni oblaki / zbrala se mu je bula naredila 3. ekspr. pojaviti se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: v srcu se ji je zbrala grenkoba, maščevalnost 4. priti v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: od utrujenosti se ni mogel zbrati; zbrati se pri učenju; težko se zbere, zelo je raztresena / miselno se zbrati // priti v stanje, ko je osebek sposoben urejeno, pravilno misliti: za hip se je zmedla, nato pa spet zbrala; hitro se zbrati zbrávši zastar.: rešili so ga, zbravši denar zanj zbrán -a -o: koristno uporabiti zbrani denar; sistematično zbrani podatki; pri učenju je zelo zbran; zbrana množica; trenutek zbranega razmišljanja ♦ zal. zbrana dela vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; prisl.: zbrano brati, poslušati ♪
  9.      zbŕkniti se  -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž., redko zmeniti se: drugi so se veselo zabavali, zanj pa se ni nihče zbrknil ♪
  10.      zbudíti  -ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti 2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel zbudíti se preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver // priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil // v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja ♦ med. zbuditi se iz narkoze // ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil ● ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti zbudívši star.: zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto zbujèn -êna -o: ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru ♪
  11.      zbúrkati  -am dov. (ȗ) narediti razgibano, valovito: vihar je zburkal morje // ekspr. vznemiriti, razvneti: dogodek je zburkal javnost / zburkati čustva, domišljijo zbúrkan -a -o: ves zburkan je prišel domov; zburkano morje ♪
  12.      zdàj  prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku: zdaj si ti na vrsti; ura je zdaj točno deset; zdaj nimam časa, pridi pozneje; prav zdaj govorijo o tebi / zdaj je vsega konec; zdaj je priložnost, da te seznanim z njo / do zdaj ni imel težav z zdravjem dozdaj; od zdaj bo ona skrbela za to odzdaj / ne obotavljaj se zdaj, ko imaš tako priložnost; za zdaj bi bilo to dovolj zazdaj // izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji, neposredni prihodnosti: zdaj, na večer se bodo pripeljali; zdaj, ta hip pride oče domov; takoj zdaj pojdi k zdravniku / elipt.: zdaj pa na delo; zdaj, otroci, pa vsi spat // izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: zdaj je bil tu; zdaj, ta trenutek mi je sporočil; prav zdaj sem se spomnil 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: zdaj sem tu že popolnoma domač; ta ulica se zdaj imenuje drugače; za to bolezen imamo zdaj učinkovita zdravila; še zdaj mi je žal, da ni vztrajal; že zdaj je jasno, da tako ne bo šlo; zdaj šele vem, kaj sem izgubil / vrnil se je z daljšega potovanja, zdaj je spet doma / prej so pomagali nam, zdaj pa drugim 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: zdaj nanj ne bo treba več čakati; zdaj boste videli, kaj bo / prvenstvo bo zdaj že drugič v naši državi tokrat 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo več časa za umik / zdaj so ga že poznali 5. izraža istočasnost dejanja: povedala sta drug drugemu, kje delata zdaj / zdaj, ko nista bila več toliko časa skupaj, sta se nekoliko odtujila 6. z oslabljenim pomenom poudarja zahtevo: zdaj boš delal tako, kot ti bom pokazal; vstani, zdaj že ne boš spal / zdaj dobro poslušaj; zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo / elipt. pridni ste bili, zdaj pa hitro domov // v vprašalnih stavkih izraža negotovost, nejevoljo: naš načrt se ni posrečil. Kaj bomo napravili zdaj; avtobus mi je ušel. Kako bom pa zdaj prišel domov; kdo naj zdaj še komu verjame / elipt. ostala je brez vsega. Kaj pa zdaj 7. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor hočete / si zdaj pomirjen; še zdaj ne verjameš / zdaj je pa že čas, da začnete // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje a) opozoritve na prehod k drugi misli: in zdaj dovolite, da vam predstavim gosta / zdaj pa še vprašanje. Ali znate vsi plavati b) nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, zdaj pa ne vem, če bodo res prišli / in zdaj se še najdejo ljudje, ki to zagovarjajo 8. navadno v zvezi zdaj — zdaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: zdaj se smeje, zdaj vzdihuje; pesem je bila zdaj žalostna, zdaj vesela; pogledovala je zdaj enega, zdaj drugega; ogledoval si je stavbo zdaj s te, zdaj z druge strani; hodil je zdaj sem, zdaj tja / zdaj gre pot dol, zdaj gor, zdaj se izgubi v goščavi; ekspr. srce ti bosta navdajala zdaj up, zdaj obup 9. ekspr., v zvezi zdaj zdaj izraža, da se bo dejanje zgodilo v najbližji prihodnosti: pridna bodita, zdaj zdaj bomo doma; videti je bilo, da se ji bodo zdaj zdaj ulile solze; zdelo se ji je, da se bo zdaj zdaj zgrudila 10. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi zdaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: zdaj ko je lepo vreme, lahko gremo na izlet; zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove; zdaj ko vemo, kje stanuje, ga bomo obiskali 11. v medmetni rabi izraža hip, trenutek, v katerem naj se kako dejanje začne, zgodi: dvignite, zdaj / pozor, pripravljeni, zdaj ● ekspr. zdaj te imam pa čez in čez dovolj naveličan sem te, odveč si mi; pog. zdaj pa imaš, ko si tako nestrpen izraža nezadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; ekspr. mislil je že, da bo postal vodja, zdaj pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; star. popotnik se ozre zdaj (in) zdaj okrog sebe kdaj pa kdaj, včasih; sam.: nenehno trajajoči zdaj; čas je sestavljen iz samih zdajev; prim. zazdaj ♪
  13.      zdávati  -am nedov. (ȃ) nar. vzhodno cerkveno poročati: to je duhovnik, ki ju je zdaval ♪
  14.      zdecimírati  -am dov. (ȋ) knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so zdecimirale prebivalstvo; zdecimirati vojsko zdecimíran -a -o: zdecimirana divizija; ribe so zdecimirane ♪
  15.      zdelávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: bolezen, mrzlica, vročina ga zdelava; žalost jo je zdelavala 2. tepsti, pretepati: zagnal se je med fante in jih začel zdelavati; zdelaval ga je po glavi ● star. gosenice zdelavajo zelje obžirajo, uničujejo; ekspr. strmino so težko zdelavali premagovali; ekspr. na potovanju ga je hudo zdelavalo je bil (večkrat) zelo utrujen, izčrpan ♪
  16.      zdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ekspr. izčrpavati, slabiti: bolezen ga zdeluje; mraz, vročina zdeluje človeka; samota, žalost jo zdeluje / hoja v hrib jo zdeluje utruja 2. ekspr. tepsti, pretepsti: zdeloval ga je po glavi; sošolci so se zdelovali s pestmi 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: učenec dobro, slabo zdeluje 4. star. živeti, shajati: z njim težko zdeluje / s takimi dohodki ne more zdelovati / brez pijače bo že zdeloval ● ekspr. neurje zdeluje hiše in ceste uničuje; ekspr. spanec ga zdeluje zelo je zaspan; ekspr. tako je slabotna, da komaj zdeluje hišna dela opravlja; ekspr. v začetku ga je zdelovalo je bil (večkrat) zelo utrujen, izčrpan; ekspr. v časopisu so ga zelo zdelovali negativno ocenjevali, kritizirali; prim. izdelovati ♪
  17.      zdesétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zdesetkati: zdesetkanje prebivalstva ♪
  18.      zdesétkati  -am dov. (ẹ̑) prizadejati občutno številčno izgubo: nalezljive bolezni so zdesetkale otroke; ofenziva je brigado zdesetkala zdesétkan -a -o: zdesetkana čreda; zdesetkano prebivalstvo ♪
  19.      zdesetkováti  -újem nedov. (á ȗ) prizadevati občutno številčno izgubo: sovražnikova vojska je zdesetkovala prebivalstvo; zdesetkovati živalske vrste zdesetkován -a -o: zdesetkovane in iztrebljane živali ♪
  20.      zdévati 1 -am in -ljem nedov., tudi zdevála (ẹ́) nar. dajati, zlagati: zdevati snope v kozolec ♪
  21.      zdévati 2 -am tudi -ljem dov. (ẹ́) star. dati, zložiti: zdevati stvari iz kovčka; zdevati knjige s police; zdevati nadev na testo; zdevati kompot v kozarce zdévati se iti (stran), oditi: počasi so se zdevali iz sobe / s težavo se je zdeval na voz spravil ♪
  22.      zdihováti  -újem dov. (á ȗ) vzdihovati: prijemal se je za glavo in zdihoval; zdihovati od mraza; vso noč zdihuje; globoko, žalostno zdihovati; zdihovati in jokati / zdihovati po dekletu želeti si ga; hrepeneti po njem; zdihovati za nekdanjimi časi / zdihovati k bogu / zdihoval je, da je predrago tožil, tarnal zdihováje: zdihovaje je hodil po hiši zdihujóč -a -e: zdihujoč je dvignil breme; zdihujoče srce ♪
  23.      zdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi 3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja; požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba; nad mestom je zdivjal silen vihar zdivján -a -o: zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka; prim. izdivjati se ♪
  24.      zdràv  zdráva -o prid. (ȁ ā) 1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma, ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav // ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje 2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo 3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo // ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem 4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja 5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave // ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju 6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture // ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo 7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe ● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena zdrávo prisl.: zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak ∙ ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno zdrávi -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave ♪
  25.      zdravílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode ◊ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli ♪

   10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA