Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (11-35)

11.      valénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: valenčne lastnosti / formule, pisane z valenčnimi črtami ♦ fiz. valenčni elektron elektron, ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
12.      valénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na valenco: ugotoviti, koliko je atom valenten / valentne možnosti besede ♪
13.      valéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost valentnega: valentnost atomov / valentnost glagola ♪
14.      valer  tudi valeur -ja [valêr] m (ȇ) 1. knjiž. vrednost: valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe 2. um. svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost: valerji kolorita / tonski valer slike ♪
15.      valeriána  -e ž (ȃ) knjiž. baldrijan: korenine valeriane / deset kapljic valeriane ♪
16.      valét  -a m (ẹ̑) v nekaterih deželah sluga, služabnik: naročil je valetu, naj poskrbi za gosta ♪
17.      valéta  -e ž (ẹ̑) poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole: prirediti valeto; iti na valeto ♪
18.      valeur  gl. valer ♪
19.      valídnost  -i ž (ȋ) knjiž. veljavnost: validnost rezultatov je nezanesljiva ♪
20.      valílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na valjenje²: valilna doba / valilni prostor ♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ♪
21.      valílnica  -e ž (ȋ) 1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče // obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico 2. agr. valilnik: položiti jajca v valilnico ♪
22.      valílnik  -a m (ȋ) 1. agr. naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem: v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik 2. rib. posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker: polagati ikre v valilnik ♪
23.      valisnêrija  -e ž (é) bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju ♪
24.      valíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči 2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki ♪
25.      valítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od valiti²: za valitev primerna jajca ♪
26.      valíti ¹ -ím nedov. (ȋ í) 1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove // s takim premikanjem spravljati a) kam: valiti hlode na kup; valiti sod v klet b) od kod: valiti sode s tovornjaka; z višin se vali kamenje 2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe // navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev ● ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati valíti se ekspr. 1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski 2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj 3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom valèč -éča -e: valeč pred seboj skalo, je težko sopel; bobnenje valečih se hlodov ♪
27.      valíti ² -ím nedov. (ȋ í) s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre valíti se začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo valèč -éča -e: valeča jerebica ♪
28.      valívec ¹ -vca m (ȋ) kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov ♪
29.      valívec ² -vca m (ȋ) ptič, ki vali: valivec ne zapušča gnezda ♪
30.      valívka  -e ž (ȋ) ptica, ki vali: samec prinaša valivki hrano; ta kokoš je dobra valivka ♪
31.      valíž  -a m (ȋ) star. 1. okroglo kamenje, prod: valiž in blato ob reki 2. debel človek: valiž se je jezil in skakal ♪
32.      válj  -a m (ā) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč: premer, prostornina valja / enakostranični valj katerega osni presek je kvadrat 2. predmet take ali podobne oblike: nažagati iz debla valje; spraviti tovor na vozilo na valjih, po valjih; gumijast, kovinski, lesen valj // tak predmet kot (samostojen) del orodja, priprave: valj se premika, vrti; namazati, pritrditi valje / prenosni, pritiskalni valj; valj pisalnega stroja // strojn. glavni sestavni del batnega stroja: tlak v valju; motor s štirimi valji ◊ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja; kem. merilni valj steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; teh. navijalni valj; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; tiskarski valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani ♪
33.      valjálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjanje: valjalni postopek / valjalna priprava ♦ metal. valjalni stroj; valjalna proga; usnj. valjalni sod valjasta posoda, v kateri se usnje brez tekočine valja, da se mehča ♪
34.      valjálnica  -e ž (ȃ) obrat za valjanje volnenih tkanin: delati v valjalnici ♪
35.      valjálnik  -a m (ȃ) teh. stroj, priprava za valjanje: ropot valjalnikov / pekovski, suknarski valjalnik ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211