Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

val (1.061-1.085)



  1.      spremljeválka  -e [k] ž () ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja
  2.      spreobračeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov
  3.      spričeválo  -a s (á) 1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli // učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo 2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo 3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimerenzastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditijur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo
  4.      sproščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sproščevanje: sproščevalni gibi / igra je za otroka sproščevalna
  5.      srečavalíšče  -a s (í) kraj, prostor za srečavanje: park je postal srečavališče ljudi
  6.      srečevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za srečevanje: sejem je postal mednarodno srečevališče ljudi / urediti srečevališča ob cesti
  7.      srednjevalóven  -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik
  8.      stanoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev
  9.      stanovalíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče
  10.      stanoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke
  11.      stopnjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na stopnjevanje: stopnjevalno razlikovanje, razmerje / stopnjevalna davčna lestvica; stopnjevalna zgradba drame / stopnjevalne oblike pridevnika
  12.      strahoválec  -lca [c] m () kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo
  13.      strahoválen  -lna -o prid. () s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji
  14.      strahoválka  -e [k] ž () ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok
  15.      strjeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo ♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
  16.      suválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje
  17.      suválnica  -e ž () nar. zahodno priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček: s suvalnico potegniti votkovo nit
  18.      sváljčica  -e ž () zastar. cigareta: prižgati si svaljčico
  19.      sváljek  -jka m () podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa // kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima
  20.      sváljkast  -a -o prid. () ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las
  21.      svaljkáti  -ám in sváljkati -am nedov.; ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo
  22.      svatoválec  -lca [c tudi lc] m () svat: vriskanje veselih svatovalcev
  23.      svatoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke
  24.      svetoválec  -lca [c tudi lc] m () 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca ♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik
  25.      svetoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine

   936 961 986 1.011 1.036 1.061 1.086 1.111 1.136 1.161  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA