Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vakance (3)

1.      vakánce  -kánc ž mn. (ȃ) star. počitnice: začele so se vakance; iti na vakance / velike vakance poletne (šolske) počitnice ♪
2.      sedisvakánca  -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas sedisvakance ♪
3.      vakánca  -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice ♪