Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vaja (41-65)
- ovajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. ovaduh: postati ovajalec; bati se ovajalcev ♪
- ovájanje -a s (ā) glagolnik od ovajati: ovajanje in zapiranje svobodomislecev; ovajanje za denar ♪
- ovájati -am nedov. (ā) 1. sporočati nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji: sumili so, da vohuni in ovaja; ovajali so nas okupatorju 2. zastar. izdajati, kazati: njeno vedenje je ovajalo odločnost; njegovo govorjenje ovaja, da je zelo bister ♪
- podvájanje -a s (á) glagolnik od podvajati: podvajanje stav / nepotrebno podvajanje dela / to pomeni podvajanje raziskovanja / podvajanje zlogov se pojavlja pogosto v otroškem govoru ♪
- podvájati -am nedov. (á) 1. delati dvakrat tolikšno: začel je podvajati stave, da bi dobil nazaj izgubljeni denar; podvajati stroške; število prebivalcev se skoraj podvaja // ekspr. množiti, večati: to mu delo samo podvaja; gorski zrak podvaja tek / veselje jim podvaja moči; njegova žalost se podvaja 2. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo: bojijo se, da se bo z ustanovitvijo društva dejavnost podvajala ● knjiž. ko se je trudil, da ne bi zadremal, so se predmeti okoli njega podvajali jih je dvojno videl ◊ lingv., lit. zaporedno ponavljati glasove, zloge ali besede podvajajóč -a -e: podvajajoči se poki topov;
moči podvajajoče veselje ♪
- posvájati -am nedov. (á) jemati tuje otroke za svoje: posvajali so otroke takoj po rojstvu; pren. posvajati tuje besede ♪
- prèdvája -e ž (ȅ-á) publ. predhodna vaja: predvaja v risanju za pridobivanje ročne spretnosti ♪
- predvajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor dela s kinoprojektorjem, kinooperater: predvajalec je film nekoliko skrajšal ♪
- predvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika ♪
- predvajálnica -e ž (ȃ) film. manjša, s posebnimi napravami opremljena kinodvorana za interno uporabo: nesti film v predvajalnico / filmska predvajalnica ♪
- predvájanje -a s (ā) glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev ♪
- predvájati -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajo ♦ rad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja ♪
- prevajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪
- prevajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
- prevajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalka iz angleščine in nemščine; znana pesnica in prevajalka ♪
- prevajálnik -a m (ȃ) elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo ♪
- prevajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajalce ali prevajanje: prevajalske opombe / prevajalska šola; prevajalska služba na kongresu je dobro delovala / prevajalska dejavnost ♪
- prevajálstvo -a [u̯s tudi ls] s (ȃ) dejavnost prevajalcev: ukvarjati se s prevajalstvom; poročilo o stanju prevajalstva ♪
- prevájanje -a s (ā) glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka ◊ elektr. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo ♪
- prevajátelj -a m (ȃ) zastar. prevajalec: prevajatelji biblije; prevajatelj iz nemščine ♪
- prevájati -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati,
povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
- prisvajálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic ♪
- prisvájanje -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov ♪
- prisvájati si -am si nedov. (á) 1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje 3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavati ◊ ekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim prisvájati
zastar. prisojati, pripisovati: prisvajali so mu različne slabe lastnosti ♪
- privájanje -a s (ā) glagolnik od privajati1: privajanje novemu okolju; privajanje na sonce; privajanje na dodeljeno vlogo v predstavi / privajanje na red ♪
1 16 41 66 91 116 141 166 191 216